Franja

Alce͡us -eī in -eos, m (Ἀλκεύς) Alkej, Perzejev sin, Amfitrionov oče, Herkulov ded: Serv. Od tod patronim Alcīdēs -ae, voc. Alcīdē, m (Ἀλκεΐδης) Alkejev potomec = Herkul: V., H., O., Sen. tr., Aus.

Alcinous -ī, m (Ἀλκίνοος) Alkinoj, iz Odiseje znan fejaški kralj na otoku Sheriji, Navzikajin oče, ki je gostoljubno sprejel Odiseja: O., Pr., Hyg., cautes Alcinoi O. = sherijske kleči, Alcinoi iuventes H. = nasladna, mehkužna mladina; zelo lepi so bili Alkinojevi vrtovi: Alcinoi silvae V., Alcinoi pomaria Stat.; od tod (preg.): poma dare Alcinoo O., Mart. = „posodo k lončarju nositi“.

Alcmaeō (Alcmeō), redkeje Alcmaeōn (in v razširjenih obl. Alcumaeō, Alcumaeōn, Alcumeō, Alcimeō) -onis m (Ἀλκμαίων, Ἀλκμέων) Alkmeon (Alkumeon, Alcimeon),

1. Amfiarajev in Erifilin sin, ki je na očetovo povelje usmrtil svojo mater ter nato zblaznel: Acc. fr., Ci., Hyg.; snov Enijeve tragedije: Ci. — Soobl. Alcumēus -ēi, m Alkumej: Pl. — Od tod adj. Alcmaeonius 3 Alkmeonov: furiae Pr. ki preganja Alkmeona.

2. filozof in zdravnik iz Krotona, Pitagorov učenec: Ci.

Alcmān -ānis, acc. -āna, m (Ἀλκμάν) Alkman, gr. pesnik od iz lidijskih Sard, živel v letih 670—640: Vell., Plin. Po njem se imenuje neki lirski metrum Alcmānium metrum alkmanski metrum: Serv.

alcuno

A) agg.

1. pl. neki, nekaj:
sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel

2. sing. redko neki

3. sing. (v nikalnih stavkih) noben:
non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
senza difficoltà alcuna brez vsake težave

B) pron.

1. pl. nekateri:
alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano

2. sing. redko nekdo

3. sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal

alcyōn (halcyōn) -onis, acc. pl. -onas, f (ἀλκυών, at. ἁλκυών) zimorodek, vodomec: Pac. ap. Varr., Pr., Plin., P. F.; ki se nanaša na Alkiono (gl. Alcyon ē) in Ceika: dilectae Thetidi alcyones V., alcyones solae, memores Ceycis amati O. Od tod adj. alcyonēus 3 (ἀλκυόνειος) ali alcyonius 3 (ἀλκυόνιος) zimorodkovski, vodomski: dies alcyonei Col. ali dies alcyonii Varr., tudi dies alcyonides (ἀλκυονίδες ἡμέραι) Plin. = alcēdōnia -ōrum, n (gl. alcēdō) zimorodkovski dnevi = doba morske tišine, ko zimorodek baje vali, alcyonēum (halcyonēum) medicamen vodomsko zdravilo = „morska pena“, baje dobro zdravilo zoper pege na obrazu; imeli so jo za izvržek zimorodkovih gnezd: medicamina e volucrum nido, ore fugant maculas, halcyonea vocant O.; enako tudi subst. alcyonēum -ēi, n: Plin. in alcyonium (halcyonium) -iī, n: Cels.

Alcyonē (Halcyonē) -ēs, f (Ἀλκυόνη) Alkiona (Halkiona),

1. Eolova hči, vrgla se je v morje, ko je videla, da ženejo valovi njenega moža Ceika (Ceyx) mrtvega k obali; Tetida je oba spremenila v vodomca (prim. alcyōn); O., v pl.: Arn.; od tod alcyonē = alcyōn: Sen. tr., Val. Fl., Stat.

2. Atlantova hči, ena izmed Plejad: O.

3. Meleagrova žena, sicer imenovana Kleopatra: Hyg.

āleātor -ōris, m (ālea) kockar, igralec na srečo (ki živi od igre; te vrste ljudje so bili večinoma zloglasni prekanjenci, ki so jih zato v Ciceronovi dobi imeli za brezčastne, od tod aleator pogosto psovka sleparjem): Pl., Q. idr., cavet mimis, aleatoribus, lenonibus Ci., in his gregibus omnes aleatores,... omnes impuri impudicique versantur Ci.

aleluya ženski spol aleluja

día de aleluya dan veselja
estar de aleluya ukati, vriskati od veselja
comer aleluyas ne imeti česa jesti, revščino trpeti
¡aleluya! živel! naj živi!

Alēmōn -onis, m (Ἀλήμων Hom. „klatež“, „potepuh“) Alemon, Miscelov (Myscelos) oče, ustanovitelja krotonskega mesta: O. Od tod patronim Alēmonidēs -ae, m (Ἀλημονίδης) Alemonov potomec (= Myscelos): O.

āles -itis (āla in it od glag. ire; ales torej = „krilohodec“)

I. kot adj.

1. krilat: ales avis Ci. (Arat.) o ozvezdju, angues alites Pac. ap. Ci., illo Pacuviano invehens alitum anguium curru Ci., ales serpens H., al. currus Sen. tr. voz, ki ga vlečejo krilati zmaji, deus ales (= Mercurius) O., Stat., al. Auster (kot bog vetra) V., al. Aëllo O., al. Pegasus H. = equus ales O., puer ales H. krilati deček = Amor, Fama ales Ci.

2. pesn. pren. hiter, uren, bežen: passu volat alite virgo O., alite plantā Sil., ales plumbum Sil., al. imago Sil. bežna sanjska podoba, arundo (puščica) Prud., velocitas Amm. zelo velika, silna.

II. kot subst. āles -itis, f, le pri pesnikih tudi m

1. (velika) ptica, ptič (ponavadi le pesn. in v poklas. prozi): Varr., Lucr., Mart., Iovis ales V., O. orel, al. Iunonia O. pav, Palladis al. O. sova, nec Tityi iecur relinquit ales H. jastreb, Phoebēius al. O. krokar, Daulias al. O. slavec, al. sacer V. = ἱέραξ, kragulj (preroška ptica), Chaonis al. O. ali al. exterrita V. ali al. Cythereïa Sil. golob, Phasidis al. Stat. fazan, al. imitatrix O. papiga, cristatus al. ali lucis praenuntius ales O. petelin, vasta al. Cl. noj, Caystrius al. O. ali canorus albus al. H. labod pevec, prim.: album mutor in alitem H., od tod pren.: Varius Maeonii carminis ales H. pevec s Homerjevim poletom; alites matutinae Pr., alites villaticae Plin. prihišna perjad, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka.

2. (v avgurskem jeziku) preroška ptica (alites so naznanjale prihodnost z letom, oscines s svojim petjem): L. idr., huc tum illuc volent alites, tum a dextra tum a sinistra parte canant oscines Ci., aves quaedam et alites et oscines, ut nostri augures appellant, rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci.; od tod

3. met. (preroško) znamenje, predznamenje: bonā ali secundā alite H., Cat., malā ali lugubri alite H., potiore alite H.

4. (o krilatih božanstvih in drugih mitoloških bitjih) krilatec: Tegeaticus al. ali impiger al. Stat. ali Cyllenius al. Cl. = Mercurius, aureus al. Stat. = Perseus.

Opomba: Abl. sg. adj. -e, pesn. -ī, abl. sg. subst. -e, gen. pl. alitum, pesn. v raztegnjeni, po u-jevski sklanjatvi narejeni obliki ālituum: V., Lucr., Stat.; neutr. pl. ni.

Alesia -ae, f (Ἀλεσία) Alezija, utrjeno mandubijsko mesto v Lugdunski Galiji (v srednjem veku St. Reine d'Alise, od 9. st. v razvalinah, zdaj vasica severno od Autuna): C., Vell., Plin., Fl.

Aletrium (Alatrium) -iī, n Aletrij (Alatrij), herniško mesto blizu Anagnije: Pl. (z gr. pisavo Ἀλάτριον). Od tod adj. Aletrīnās -ātis aletrijski: municipium Ci.; subst. pl. Aletrīnātēs -ium, m Aletrijci, preb. Aletrija: Ci., Plin.

Alexander -drī, m (Ἀλέξανδρος) Aleksander, gr. moško ime. Posebno znani so:

1. Priamov sin Paris, ki so mu baje dali to ime kot častni priimek, ker je branil pred roparji (ἀλέξανδρος = „ki brani može“) in ščitil pastirje: Ci. idr.; kot naslov Enijeve igre: Varr.

2. ferski tiran od l. 370 do 357, umorila ga je žena Teba: Ci., N.

3. Aleksander I., mološki kralj v Epiru, brat Olimpiade, žene mak. kralja Filipa, matere Aleksandra Vel. Ko se je bojeval v Italiji, je bil l. 326 poražen pri Pandoziji, kjer je po izdaji Lukancev v reki Aherontu tudi umrl: L., Iust.

4. Aleksander III. (Magnus Veliki), sin mak. kralja Filipa II., roj. l. 356, umrl l. 323, mak. kralj od l. 336: Ci., N., L. idr., urbs Alexandri O. = Alexandria (Magna). Po Aleksandru Vel., ki jih je ustanovil, se je imenovalo več mest Alexandrīa, star. Alexandrēa -ae, f (Ἀλεξάνδρεια) Aleksandrija, Aleksandreja, poseb.:
a) Al. Trōas Trojanska Aleksandrija na trojanski obali: Ci., L., Plin.
b) Alexandria (Magna Velika Aleksandrija) v Egiptu ob izlivu najzahodnejšega Nilovega rokava, ustanovljena l. 332 (še zdaj Aleksandrija): Varr., Ci., C., N., H., Cu. idr.
c) Alexandria ad Caucasum Aleksandrija ob Kavkazu (med Adriano, Indijo in Baktrijo): Cu., Plin.
č) Aleksandrija v sirski Pieriji med Isom in Antiohijo: Plin.
d) Al. Ariōn (= Aleksandrija v deželi Arijev) Arijska Aleksandrija ob reki Ariju: Plin., Amm.
e) Aleksandrija v Arahoziji, imenovana tudi Alexandropolis (Plin.) Aleksandropol: Amm.
f) Aleksandrija ob stoku rek Acezina (Acesines) in Inda (Indus): Cu.
g) Al. ultima (Ἀλ. ἐσχάτη) Najskrajnejša Aleksandrija ob Jaksartu v Sogdijani, najskrajnejša mestna naselbina, ki jo je ustanovil Aleksander Vel.: Cu., Plin., Amm. Od tod adj. Alexandrēus 3 (Ἀλεξάνδρειος) aleksandrijski, aleksandrinski, iz (egipt.) Aleksandrije: Ci. ep. Alexandriānus 3 Aleksandrov: purpura, ficus Lamp. Alexandrīnus 3
a) Aleksandrov = Aleksandra Severa, rim. cesarja: basilica, opus Lamp., sagittarii Lamp. Aleksandru vdani.
b) aleksandrijski, α) = iz Trojske Aleksandrije: laurus Plin. β) = iz egipt. Aleksandrije: rex Ci. egipt. kralj (Ptolemaeus Auletes), testes Ci., legati Ci., L., bellum Ci. ep. Cezarjeva vojna v Egiptu po farzalski bitki, vita et licentia C. razuzdano življenje (kakršno je bilo v egipt. Aleksandriji običajno), pueri Petr. ali deliciae Q. aleksandrijski ali egipč. sužnji, torej črni sužnji, ki so služili rim. nečimrnosti, panis Plin., navis Sen. ph., Suet. ladja egipč. trgovskega brodovja, ki ga je ustanovil ces. Avgust, marmora Sen. ph., columbae, cucurbitae Col., sinapi Plin.; subst. Alexandrīnus -ī, m Aleksandrijec: Aug., nav. pl. Alexandrīnī -ōrum, m Aleksandrijci, preb. egipt. Aleksandrije: Ci., C. idr.

alfa

A) m, f invar. (grška črka) alfa:
dall'alfa all'omega od začetka do konca, od a do ž

B) agg. invar. fiz. alfa:
raggi alfa alfa žarki

ȁlfa s ime prve črke grškega alfabeta: malo alfa, veliko alfa; alfa-čestice, alfa-zraci, alfa-zrake alfa žarki, žarki alfa; od alfa do omega od začetka do konca, od a do ž

alga -ae, f

1. morski mah, morska alga: V., O. idr., cras algā litus inutili tempestas sternet H.; od tod preg. (o lagodnih rečeh): vilior algā V., H.

2. met. morsko obrežje: algae inquisitores Iuv., nec quisquam adparet vacua mortalis in alga Cat., quem procul ex alga maestis Minois ocellis... prospicit Cat.

algeo -ēre, alsī prezebati, zmrzovati: sapiens si algebis, tremes Ci., puer sudavit et alsit H., algentis manum calfacere O., folia sunt magis algentia Plin. raje pomrzne, algentes togae Mart. obnošene, da v njih zebe, vestis algentibus deest Cypr.; pren.: probitas laudatur et alget Iuv. gine od mraza = nihče se ne meni zanjo; od tod adj. pt. pr. algēns -entis = algidus, mrzel (naspr. calidus): loca, potus Plin., pruinae Stat., sol Iuv.

algidus 3 (algēre) mrzel (naspr. calidus): nix Cat., saxa Prud.; subst. algidum -ī, n mraz, hlad: Praenestinum alg. Symm. Od tod

I. subst. (nom. propr.)

1. Algidus -ī, m (sc. mons) Algid, mrzlo, gozdnato gorovje z obilnimi pašniki pri Tuskulu v Laciju, prastari kraj Dianinega bogočastja: Ci., L., H. idr.; od tod pesn. adj. Algidus 3 algidski: Algida terra O. svet okrog Algida, secessus Mart. (o naseljih na Algidu).

2. Algidum -ī, n Algid, ekvovska gorska trdnjavica na Algidu: L., Fl.

— II. adj. Algidēnsis -e, algidski, na Algidu rastoč: genus raphani Plin.

Āllia, pravilneje Ālia, -ae, f Alija, levi pritok reke Tibere; tu so dne 18. VII. 390 Galci porazili Rimljane: L., V., O. idr. Od tod adj. Āl(l)iēnsis -e alijski, ob Aliji: pugna Ci. ep., clades L., T., dies Varr., L., Suet. 18. dan julija, v koledarju zaznamovan kot nesrečen dan (dies nefastus).