Franja

renovātiō -ōnis, f (renovāre) obnova, obnovitev, obnavljanje, prenova, prenovitev, prenavljanje: mundi Ci., tergorum Plin.; occ.: renovatio singulorum annorum Ci. ep. obnovitev obresti = obresti od obresti; metaf.: renovatio auspiciorum L., timoris Ci., doctrinae Ci. (po)vrnitev k …

rentrer [rɑ̃tre] verbe intransitif vrniti se, vračati se, iti (domov); iti noter; (zopet) vstopiti; théâtre zopet nastopiti; spadati (dans k); uskočiti se (tkanina); dotekati (denar); zaleteti sev (avto); verbe transitif spraviti, prinesti (domov); zadržati, potlačiti (solze); vdeti (nit)

rentrer son argent dobiti nazaj svoj denar
rentrer le bétail gnati živino domov (s paše)
rentrer chez soi iti, vrniti se domov
les classes rentrent šola se zopet začenja
rentrer dans sa coquille previdno se umakniti iz riskantnega položaja; utihniti, molčati zaradi groženj
rentrer en correspondance avec quelqu'un zopet si s kom dopisovati
faire rentrer l'argent izterjati denar
faire rentrer quelque chose dans la tête vbiti v glavo
rentrer dans la danse (figuré) vrniti se k stari dejavnosti, k stari zadevi
rentrer dans ses droits priti zopet do svojih pravic
rentrer en fonction zopet nastopiti funkcijo, službo
rentrer dans ses frais priti na svoj račun
rentrer ses grif (figuré) postati manj bojevit
rentrer en fureur zopet pobesneti
rentrer une jupe skrajšati krilo
rentrer sa colère, ses larmes požreti jezo, zadrževati solze
rentrer dans les bonnes grâces de quelqu'un priti zopet v milost pri kom
rentrer la récolte spraviti pridelek, letino (pod streho)
rentrer dans son bon sens priti spet k pameti, spametovati se
il a voulu lui rentrer dedans (familier) hotel je planiti nanj
rentrer en soi-même iti vase
cela rentre dans vos préoccupations to je vaša skrb
rentrer dans le sufet, dans la question vrniti se k témi, k vprašanju
les jambes me rentrent dans le corps strašansko sem truden
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)
rentrer sa voiture au garage spraviti avto v garažo

rēnunculus -ī, m (demin. k rēn) ledvička, ledvičica, majhna obist, obistica; pl.: Vulg., Marc.

re-nūtō -āre (frequ. k renuere) odklanjati, zavračati, ne odobravati, braniti se, upirati se, nasprotovati: simulacra renutant (sc. transire per foramina rerum) Lucr., contra ille renutat Prud.

réparer [repare] verbe transitif popraviti, reparirati; izboljšati; spraviti zopet v red; nadomestiti, povrniti (škodo); dati zadoščenje; poročiti zapeljano dekle; spolirati, zgladiti, zbrusiti

se réparer zopet priti v red, zopet ozdraveti
réparer un appareil de radio, une voiture en panne popraviti radijski aparat, avto v okvari
réparer ses forces, sa santé priti spet k moči, ozdraveti
réparer une perte, une faute nadomestiti izgubo, popraviti napako

re-parō -āre -āvī -ātum (re in parāre)

I.

1. zopet (znova, ponovno, spet) dobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) (si) pridobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) nabaviti (nabavljati), zopet (znova, ponovno, spet) (si) priskrbeti (priskrbovati), zopet (znova, ponovno, spet) preskrbeti (preskrbovati), zopet (znova, ponovno, spet) pridobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) narediti (delati), zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) popraviti (popravljati): perdere videbatur, quod reparare posset Ci., res amissas H., tribuniciam potestatem, bellum L., vires O. obnoviti, capillos Plin., magnas novi exercitus vires Vell., novas vires Lucan., ignem Plin. iun., urbes Eutr.

2.
a) zopet (znova, ponovno, spet) ustanoviti (ustanavljati), zopet (znova, ponovno, spet) (z)graditi, zopet (znova, ponovno, spet) opremiti (opremljati): naves Eutr., classem Auct. b. Alx. zopet opremiti (opremljati), aedificia Plin. iun., Carthaginem Eutr. zopet zgraditi.
b) nadomestiti (nadomeščati), dopolniti (dopolnjevati): exercitum L., auxilia T.
c) popraviti (popravljati), (po)plačati (poplačevati), nadomestiti (nadomeščati): damnum Iust. idr., damna caelestia lux H., cornua (lune) O.
d) zopet obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: bellum L., proelium Iust.
e) metaf. pomladiti (pomlajati, pomlajevati), (o)krepiti, utrditi (utrjevati), učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), podkrepiti (podkrepljati, podkrepljevati), poživiti (poživljati), osvežiti (osveževati): membra O., ingenia reparantur Q. okrepiti se, odpočiti se, okrevati, priti k močem. —

II. nasprotno, v zameno dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, kupiti (kupovati), nabaviti (nabavljati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati): vina merce Syra H., (sc. Cleopatra) latentes classe citā reparavit oras H. je zamenjala = je hitro poiskala druge, merces Icti.

re-pēnsō -āre -āvī -ātum (frequ. k rependere) odtehtati (odtehtavati): caput auro Fl.; metaf. vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), poravna(va)ti, nadomestiti (nadomeščati): incommodum uvarum multitudine repensare Col., bonis mala Vell., merita meritis Sen. ph., quicquid ex illis utile et necessarium est, non potest his repensari Lact.

repertrīx -īcis, f (fem. k repertor) iznajditeljica, izumiteljica, začetnica, početnica, snovalka, snovateljica, povzročiteljica, vzročníca (vzróčnica), stvarnica ipd.: paupertas omnium artium repertrix Ap., artium Hier.; abs.: repertrix Ecclesia Tert.

repose² [ripóuz] prehodni glagol
položiti; staviti, dati (svoje upanje, zaupanje) (in v, na)
(redko) odložiti

to repose oneself odpočiti se, leči k počitku; biti pokopan (v grobu); mirovati, ležati (on na), spati (in v); odpočiti se; figurativno temeljiti, počivati (on na), biti osnovan (on, upon na); zaupati (in v), zanašati se (on, upon na)
reposed spočit
to repose one's confidence (one's trust) in... zaupati se (komu)
I have not a stone to repose my head on niti kamna nimam, da bi nanj položil glavo

reposer [rəpoze] verbe transitif zopet, nazaj položiti, postaviti; umiriti, dati počitek, osvežiti; verbe intransitif počivati, mirovati, ležati; spati; figuré ostati, temeljiti, počivati (sur na)

se reposer odpočiti si, počivati; zanesti se (sur na); uležati se (vino)
reposer ses yeux, sa vue odpočiti si oči, vid
reposez armes! (puške) k nogi!
n'avoir pas où reposer sa tête vedeti, kam bi položil glavo
ici repose tukaj počiva (nagrobni napis)
se reposer sur ses lauriers (figuré) počivati na svojih lovorikah, zadovoljiti se s prvim uspehom
reposez vous sur moi! zanesite se name!
cette lumière douce repose la vue vid se spočije ob tej mili svetlobi, luči
reposer la question de canfiance zopet postaviti vprašanje zaupnice

reprehēnsō -āre (frequ. k reprehendere) venomer (kar naprej) zadrževati, venomer (kar naprej) (za)ustavljati: singulos L.

rēptō -āre -āvī -ātum (frequ. k repere)

1. intr. plaziti (se), lesti, laziti: Pl., Gell., Lucr., Plin. idr., silvas inter reptare salubris H. pohajkovati, klatiti se.

2. trans. oblesti kaj; le pt. pf.: ager reptatus (sc. ab angue) Stat., teneroque reptatus amnis Achilli Cl.

re-pulsō -āre (frequ. k repellere)

1. nazaj gnati, nazaj goniti, odganjati, odbijati, odvračati: hostiles impetus Ambr., colles verba repulsantes Lucr. odmevajoči.

2. metaf. vedno znova zavračati: verba repulsans pectus verba Lucr.

requirītō -āre (frequ. k requīrō) povprašati (povpraševati) po čem: res novas Pl.

resilient [rizíliənt] pridevnik
ki odskoči, odskakuje, ki se vrača (nazaj); prožen, premakljiv, gibek, upogljiv
figurativno elastičen, gibljiv, ki se ne da deprimirati

he is resilient (on) hitro prihaja k sebi (od nesreče)

resort¹ [rizɔ́:t] samostalnik
(splošno) obiskovan kraj; zatočišče, pribežališče, zavetje; zatekanje (k); sredstvo v sili, poslednje sredstvo; možnost; zbiranje (ljudi); sestajanje

in the last resort kot zadnje sredstvo, ko ni nič drugega uspelo, ko je vse odpovedalo
resort clothing obleka za letovanje
a resort of thieves gnezdo, brlog tatov
health resort (klimatsko) zdravilišče, okrevališče
seaside resort morsko zdravilišče, kopališče
summer resort letovišče
winter resort zimsko športno središče
without resort to force brez uporabe sile; brez zatekanja k sili
to have resort to force zateči se k sili, uporabiti silo
to make resort to s.o. obrniti se na koga
this was my last resort to je bilo, kar mi je še edino ostalo napraviti

resort² [rizɔ́:t] neprehodni glagol
zateči se (to k)
poslužiti se (česa); iti, kreniti, napotiti se, romati (to v)
često obiskovati, zahajati (v)

to resort to force zateči se k sili, uporabiti silo
to resort to an inn zahajati v krčmo, gostilno
a place much resorted zelo obiskovan kraj

résoudre* [rezudrə] verbe transitif, chimie razkrojiti, razstaviti, pretvoriti, spremeniti; figuré (raz)rešiti (problem, matematično nalogo), odločiti (vprašanje); skleniti (quelque chose kaj); juridique razveljaviti, preklicati; pregnati (oteklino)

se résoudre à quelque chose odločiti se za kaj
se résoudre à voditi k
se résoudre en spremeniti se v, razkrojiti se v; nazadovati (oteklina)
résoudre une difficulté obvladati težkočo
résoudre une tumeur pregnati, odpraviti oteklino
résoudre en poussière spremeniti v prah
ils ont résolu sa mort sklenili so njegovo smrt
on ne peut rien résoudre ničesar se ne da skleniti
cela se résout à rien to ne vodi nikamor
résoudre un marché razveljaviti, preklicati kupčijo, posel
résoudre une équation, une énigme, un probléme rešiti enačbo, uganko, problem
il résolut de visiter cette ville sklenil je obiskati to mesto
elle ne peut pas se résoudre à l'éposuer ae more se odločiti, da bi se poročila z njim

respōnsitō -āre -āvī (frequ. k respōnsāre) povedati, izrekati svoje mnenje, dajati odgovor(e) (o pravnikih); abs.: summos fuisse in civitate nostra viros, qui id interpretari populo et responsitare soliti sint Ci., se responsitando et lectitando et scriptitando ne impediat Ci., responsitare publice de iure Gell., Ulp. (Dig.).

respōnsō -āre (frequ. k respondēre)

1. odgovarjati, da(ja)ti odgovor, odvrniti: num servi tibi responsant? Pl. ali ti sužnji bevskajo (revkajo) nazaj?, so sužnji do tebe zadirčni (nesramni)?; metaf.: lucus ripaeque responsant circa V. odmevajo; tako tudi: responsant silvae et vaga certat imago Val. Fl., fallax responsat imago frondibus Stat.

2. pren. krepko se postavljati po robu, upirati se, kljubovati, nasprotovati, zoprvati: responsare cupidinibus H., gallina responsat palato H., animus cenis responsat opimis H. ne mara, zavrača, zaničuje.