Franja

ἐρυστός 3 poet. potegnjen, izdrt (iz česa) τινός.

ἐρχατάω (ἔρκατος) zapiram, seženem, 3 pl. imp. pass. ἐρχατόωντο (σύες).

ἐρωτικός 3 (ἔρως) ki spada k ljubezni, kar se nanaša na ljubezen, ljubezni vdan, ljubaven, zaljubljen; ὀργή ljubosumnost, λύπη razžaljena ljubezen, τὰ ἐρωτικά ljubavne stvari, ljubkovanje, (skrivna) ljubezen. – adv. -κῶς zaljubljeno, poželjivo, pohotno; ἐρωτικῶς ἔχω τινός ljubim koga, željo imam po čem, ἐρωτικῶς διάκειμαι zaljubljen sem, τινός v koga.

ἐσθλός 3 ep. poet.; dor. ἐσλός [Et. es + dhlo-s; es = gl. ἐύ-ς iz ἐσ-υ-ς] dober, plemenit, blag, vrl, pošten, hraber, dragocen, ugoden, srečen, zvest; subst. τὸ ἐσθλόν sreča; ἐσθλόν (ἐστιν) z inf. pomaga, koristi; τὰ ἐσθλά dobro, imetje; οἱ ἐσθλοί odlični, plemeniti ljudje.

ἑσπέριος 3 ἕσπερος 2 1. večeren, ἦλθε ἑσπέριος prišel je zvečer. 2. zapaden, zahoden, τὰ ἑσπέρια zapadna dežela.

ἐσσυμένος 3 [pt. pf. pass. od σεύω] hiter, uren, buren, željen. – adv. ἐσσυμένως.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

ἐσώτερος 3 comp. od εἴσω notranji, τὸ ἐσώτερον τοῦ καταπετάσματος kar je za zagrinjalom, najsvetejše NT.

ἑταιρεῖος 3, ion. -ήιος družaben, družen, prijateljski, Ζεύς zaščitnik družb ali prijateljstva.

ἑταιρικός 3 družaben, prijateljski; τὸ ἑταιρικόν politična zveza, družba političnih prijateljev, zarotniki; ἑταιρικὴ ἵππος jedro makedonskega konjištva, kraljeva straža na konjih.

ἑταῖρος 3, ep. in ion. ἕταρος [Et. iz σεταρjος, strsl. sětъ, gost; slov. po-setiti; sor. svat, svak iz svojak, gršk. ἔτης; podst.: refl. deblo swe (gl. ἕ)] 1. adi. prijateljski, iskren, sprijaznjen, super. ἑταιρότατος najboljši, pravi prijatelj. 2. subst. ὁ ἑταῖρος drug, tovariš, prijatelj, pomočnik, spremljevalec, učenec (Sokratov); član političnega kluba; pl. makedonski konjeniki.

Ἐτεο-κλῆς, έους, ὁ [gen. ep. ῆος, acc. έα] Ojdipov in Jokastin sin; adi. ep. Ἐτεοκλήειος 3 βίη junaški Eteoklej.

ἐτεός 3 [Et. iz σετεϝος, gl. ἐξετάζω] resničen, istinit, pravi. – adv. ἐτεόν zares, v resnici, resnično μαντεύομαι.

ἑτεροῖος 3 (ἕτερος) različen, drugačen.

ἕτερος 3 [Et. po krazi iz ἅτερος, iz sm̥-teros; gl. ἅ-παξ, εἷς. – Obl. v krazi s spolnikom ἅτερος, ἁτέρα, θάτερον, gen. θατέρου, dat. fem. θατέρᾳ, acc. pl. n. θάτερα; ion. οὕτερος, n. τοὔτερον] drugi (izmed obeh) 1. navadno s spolnikom: a) eden izmed dveh, drugi izmed obeh; b) pri naštevanju: drugi, naslednji; (χειρὶ) ἑτέρᾳ z eno ali drugo, navadno z levo roko, χωλὸς δ' ἕτερον πόδα na eni (ali na drugi) nogi; ἕτερος μέν … ἕτερος δέ, ἕτερος … ὁ δέ, ἕτερος μέν … ἄλλος δέ eden … drugi, οὐδ' ἕτερος, μηδ' ἕτερος niti eden (nobeden) od obeh; οἱ ἕτεροι ostali, drugi, nasprotniki, sovražniki; τῆς ἑτέρας, τῇ ἑτέρᾳ, θἀτέρᾳ drugega (naslednjega) dne, naslednji dan, θάτερον κέρας levo krilo, ἑτέρᾳ na drug način; τὰ ἕτερα τῆς πόλεως druga stran mesta, ἐπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, na drugi strani, εἰς τἀπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani, na drugi strani, τῇ δὲ χἀτέρᾳ na to ali na ono stran, tako ali tako. 2. brez spolnika: a) drugi (izmed mnogih), ostali, naslednji (= ἄλλος), nov, ravno tak tudi, συμφορὰ οὐδεμιᾶς ἑτέρας ἥσσων ne manjša, kakor katerakoli druga; ναυμαχία οἵα οὐχ ἑτέρα τῶν προτέρων kakršna nobena izmed prejšnjih, ἕτερος τοιοῦτος drugi takšen, ravno tak, enak, ἕτερα τοιαῦτα enako, istotako, ἕτερον τοσοῦτο ravno toliko, ἕτερα ἕτερος ἕτερον ὄλβῳ παρῆλθεν eden prekaša drugega v bogastvu tako, drugi drugače; včasih se prevaja z: vrhu tega še ἔχων ναῦς ἑτέρας; b) α.) drugačen, različen, neenak, nasproten, σοφία ἕτερόν ἐστι σωφροσύνης, ἕτεροι τούτων drugi (in drugačni) kakor ti, ἀέλιον ἕτερον ἢ τὰ νῦν drugo solnce kakor sedaj; β.) nesrečen, hud, παθεῖν μὲν εὖ, παθεῖν δὲ θάτερα (nesrečo). – adv. ἑτέρως na drugi način, drugače, ὡς ἑτέρως popolnoma drugače, nasprotno, nesrečno, φρονέω sem drugih misli NT.

ἐτήσιος 2 in 3 (ἔτος) leten, eno leto trajajoč, vsakoleten.

ἑτοῖμος, at. tudi ἕτοιμος 2 in 3 1. kar se je izvršilo, (u)resničen, izpolnjen, gotov, ταῦτα ἑτοῖμα τετεύχαται to se je zares zgodilo. 2. kar je pri rokah, pripravljen, priročen, na ponudbo; a) pripravljen, voljan, rad; b) lahek, mogoč, izpeljiv, izvršljiv μῆτις, ἐν ἑτοίμῳ ἔχω pripravljen sem, ἕτοιμόν ἐστι lahko je, ἐξ ἑτοίμου ἐστίν mogoče je, ἐξ ἑτοίμου, ὡς ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, zelo hitro. – adv. ἑτοίμως rad, lahko, hitro, ἑτοίμως ἔχω sem pripravljen NT.

ἔτῠμος 3 in 2 (ἐτεός) ep. poet. resničen, dejanski, pravi; adv. ἔτυμον, ἐτύμως v resnici, zares.

Εὔβοια, ἡ otok v Ajgajskem morju; preb. Εὐβοεύς, έως, ὁ. – adi. Εὐβόειος 3 in Εὐβοϊκός 3, fem. Εὐβοιίς, Εὐβοΐς, ίδος.

εὐδαιμονικός 3 (εὐ-δαίμων) 1. ki spada k sreči, ki osrečuje, osrečujoč, τὰ εὐδαιμονικά ono, v čemer obstoji sreča. 2. (o)srečen, blažen. – adv. -κῶς blaženo, srečno.