Franja

zaštrléti (-ím) perf.

1. sporgere; emergere

2. sporgere in fuori

3. rizzarsi (di capelli):
ko se je odkril, so mu lasje zaštrleli na vse strani quando si tolse il cappello, il berretto, i capelli gli si rizzarono in tutte le direzioni

zatemníti (-ím) | zatemnjeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. oscurare, ottenebrare, offuscare:
zatemniti dvorano oscurare la sala

2. pren. offuscare, annebbiare, appannare:
zatemniti osnovni problem annebbiare, offuscare il problema di fondo

3. pren. (narediti kaj mrko) oscurare:
skrbi so mu zatemnile obraz le preoccupazioni gli oscuravano il volto

4. (zasenčiti) eclissare, superare:
s svojim sijajem je mesec zasenčil vse zvezde col suo splendore la luna eclissava tutte le stelle

B) zatemníti se (-ím se) perf. refl.

1. oscurarsi; annebbiarsi:
impers. od žalosti se mu je zatemnilo pred očmi dal dolore gli si annebbiò la vista

2. (postati mrk) oscurarsi (in volto)

zató

A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

B) zató konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria

zaupanj|e srednji spol (-a …) das Vertrauen, vase: Selbstvertrauen
zaupanje v kaj/koga das Vertrauen zu, das Vertrauen auf (etwas)
živali, otroka v človeka: das Zutrauen; (trdno prepričanje, da bo vse dobro) die Zuversicht, die Zuversichtlichkeit
… zaupanja Vetrauens-
(stvar die Vertrauenssache, temelj die Vertrauensbasis, vprašanje die Vertrauensfrage, zloraba der Vertrauensbruch)
izigrati/zlorabiti zaupanje treubrüchig werden, Treu und Glauben brechen
izgubiti zaupanj v sein Vertrauen verlieren, irre werden an
ki zbuja zaupanje [vertrauenerweckend] Vertrauen erweckend
vreden zaupanja vertrauenswürdig
z zaupanjem vertrauensvoll, zuversichtlich
v zaupanju do im Vertrauen auf

zavit v celofan frazem
(o olepševanju) ▸ selyempapírba csomagoltNe gre za laž, ampak v celofan zavite podatke. ▸ Nem hazugságról van szó, hanem selyempapírba csomagolt adatokra.
Poslušni mediji bodo že poskrbeli, da je vse zavito v celofan demokracije in zakonitosti. ▸ kontrastivno zanimivo Az engedelmes média gondoskodik arról, hogy minden a demokrácia és legalitás cégére alatt legyen bemutatva.

zazdehati glagol
literarno (o vdihu zraka) ▸ ásít, ásítozik
Težko zavzdihne, si pomane oči, vse pordele od dolgotrajne vožnje in zazdeha. ▸ Nagyot sóhajt, megdörzsöli a szemét, amely tiszta vörös a hosszú vezetéstől, és ásít egy nagyot.
"Kaj še nikoli niste tako na široko zazdehali, da bi se vam zaskočila čeljust?" ▸ Soha sem ásított akkorát, hogy kiugrott volna az állkapcsa?

zazídati (-am) | zazidávati (-am) perf., imperf.

1. murare, chiudere con un muro:
zazidati okno murare una finestra
zazidati dovoz chiudere l'accesso con un muro

2. coprire edificando, costruendo, costruire su:
kar poprek zazidati obrežje s turističnimi objekti coprire, deturpare indiscriminatamente tutta la costa con impianti turistici

3. spendere, scialare costruendo case e sim.:
zazidati v hišo vse prihranke spendere tutti i risparmi nella (costruenda) casa

zdéti se to seem; to appear; to look (like); to have the air (of)

zdi se mi it seems to me
zdi se (kazno je, kaže) it seems, it would seem
to se mi zdi zelo čudno I find that very strange
naj se zdi še tako čudno, nenavadno strange as it may appear
tako se zdi (tako je videti) so it seems
kot se vse zdi as it seems, to all appearances
kot se zdi (kot je videti) apparently, seemingly
zdi se, da bo deževalo it looks like rain
zdi se mi znan I think I know him
zdi se, da je bolan he seems to be ill
zdi se, da pomoč ni potrebna it seems there is no need of help
ni se mi zdel posebno inteligenten he did not strike me as being particularly intelligent
meni se zdi (= jaz mislim) I think, in my opinion
kakor se ti zdi primerno as you think proper (ali fit)
zdi se, da jaz (ti, mi... itd.) I (you, we... etc) seem to...
zdi se, da to verjamete (verjamejo) you seem (they seem) to believe it
zdi se, da tega ne more zanikati it seems that he cannot deny it
zdi se, da jabolka tu ne rastejo apples do not seem to grow here
ta vest se zdi resnična this news rings true

zdíhniti (-em) | zdihováti (-újem) perf., imperf. respirare; sospirare (tudi pren.):
globoko zdihniti respirare profondamente, tirare un profondo respiro
evf. zdihniti dušo spirare, morire
zdihovati po nekdanjih časih rimpiangere i bei tempi passati
zdihoval je, da je vse drago sospirava, si lamentava di come tutto era caro

zdravil|o srednji spol (-a …) das Medikament, das Arzneimittel, die Medizin, die Arznei, das -mittel (proti vročini Fiebermittel, domače Hausmittel, ljudsko Volksheilmittel, za vse Allheilmittel, Allerweltsmittel, za oči Augenmittel, proti glistam Wurmmittel, za srce Herzmittel, za živce Nervenmittel)
predpis zdravila die Verordnung (eines Mittels)
vzorec zdravila das Ärztemuster
knjiga zdravil das Dispensatorium, das Arzneibuch
prodaja zdravil der Arzneimittelverkauf
prodaja zdravil brez recepta der Handverkauf
pretirana uporaba zdravil der [Arzneimittelmißbrauch] Arzneimittelmissbrauch, [Medikamentenmißbrauch] Medikamentenmissbrauch
odvisen od zdravil medikamentensüchtig, medikamentenabhängig
omarica za zdravila das Medizinschränkchen
zastrupljenje z zdravilom, toksično delovanje zdravila die Medizinalvergiftung
figurativno tu ni zdravila dagegen ist kein Kraut gewachsen

zdravilo samostalnik
1. (snov ali farmacevtski izdelek) ▸ gyógyszer, orvosságPsihiatri lahko predpišejo zdravila, medtem ko psihologi tega ne morejo. ▸ A pszichiáterek felírhatnak receptre orvosságot, de a pszichológusok nem.
Sopomenke: antidot
Povezane iztočnice: biološko zdravilo, generično zdravilo, homeopatsko zdravilo, naravno zdravilo, protivnetno zdravilo, sintetično zdravilo

2. (kar izboljša stanje) ▸ balzsam, gyógyírZa vse brazgotine v duši ostajata zdravilo človeška bližina in smeh. ▸ A lélek minden fájdalmára gyógyírt jelent az emberi közelség és a nevetés.
Na domačem območju je Bush ostal pri svojem priljubljenem čudežnem zdravilu za vse težave, to je pri davčnih olajšavah. ▸ A hazai térszínen Bush a minden gondra kedvelt gyógyír mellett maradt, azaz az adókedvezmények mellett.

zdravílo medicine; medicament; remedy; (redko) physic; figurativno (odpomoček) remedy; (za okrepitev) tonic, cordial; (za odvajanje) laxative, purgative, aperient; (za draženje) stimulant; (za ublažitev, pomirilo) sedative

zdravílo za zunanjo uporabo remedy for external use
domače zdravílo household remedy, nostrum
specialno zdravílo specific; patent medicine
zdravílo za bljuvanje emetic
zdravílo za vse panacea, cure-all
pripravljanje zdravil pharmaceutics pl (s konstr. v sg), pharmacy
prodajalec zdravil pharmacist, (pharmaceutical) chemist, dispensing chemist, druggist
dati zdravílo to administer a medicine, to give someone his medicine
napraviti zdravílo to make up a medicine
predpisati zdravílo to prescribe a medicine
vzeti zdravílo to take one's medicine

zdravílo médicament moški spol , reméde moški spol , médecine ženski spol , (tekoče) potion ženski spol

domače zdravilo reméde de bonne femme
zdravilo za vse reméde universel, panacée ženski spol

zdravílo medicamento m ; medicina f ; remedio m

zdravilo za vse remedio universal; panacea f (tudi fig)

zedinjen pridevnik
1. v političnem kontekstu (združen) ▸ egyesült, egyesítettMed zedinjenimi državami je bil vzpostavljen večni obrambni in napadalni pakt. ▸ Az egyesült országok között örökös védelmi és támadási paktum jött létre.

2. (enotnega mnenja) ▸ egységes
Odbor je zedinjen o morebitnem decembrskem dvigu ključnih obrestnih mer. ▸ A bizottság egységes az irányadó kamatlábak esetleges decemberi emelésében.
Nogometna družina je zedinjena - svetovno prvenstvo leta 2022 bo odigrano januarja ali februarja oziroma oktobra ali novembra. ▸ A labdarúgócsalád egységes – a 2022-es világbajnokságot januárban vagy februárban, illetve októberben vagy novemberben játsszák.
Pravna stroka pa ni zedinjena, ali rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča od nas zahteva uvedbo dosmrtnega zapora. ▸ A jogi szakma megosztott abban a kérdésben, hogy a Nemzetközi Büntetőbíróság római statútuma előírja-e számunkra az életfogytiglani börtönbüntetés kiszabását.

3. v verskem kontekstu (v verskem kontekstu) ▸ egyesültV Kristusu kot eni glavi bo zedinjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji. ▸ Krisztus által egy személyben egyesül minden, ami a mennyben és a földön van.

Zeichen, das, (-s, -) znak (tudi lingvistično); Astronomie, Religion, figurativ znamenje; (Bezeichnung) oznaka; (Fabrikzeichen) znamka; Chemie simbol; (Unterschrift) parafa; Zeichen geben signalizirati; Zeichen zum Aufbruch znak za odhod; Zeichen der Zeit znamenje časa; (ein) Zeichen setzen figurativ postaviti kretnice, biti simboličen; in/unter einem Zeichen v znamenju (česa); seines Zeichens po poklicu; die Zeichen stehen auf Sturm figurativ vse kaže, da se bliža vihar

zeit: zeit meines/deines Lebens vse (moje, tvoje) življenje

Zeit, die, (-, -en) čas; Zeitraum: doba, vek; Zeit und Raum prostor in čas; höchste Zeit skrajni čas; die gute alte Zeit dobri stari časi; ein Kind seiner Zeit otrok svojega časa; im Laufe der Zeit sčasoma; Zeit haben imeti čas, ne muditi se; das hat Zeit s tem se ne mudi; Zeit verlieren izgubljati čas; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; die Zeit totschlagen zabijati čas; Zeit rauben figurativ jemati čas; Zeit gewinnen pridobiti na času; (14 Tage) Zeit geben dati (14 dni) časa; Zeit lassen pustiti (nekaj) časa; sich Zeit lassen mit ne hiteti z; die Zeit ist um čas je potekel; seine/ihre Zeit ist gekommen njegov/njen čas je prišel;
an: es ist an der Zeit čas je;
auf: auf Zeit začasno, za določen čas;
für: für Zeit und Ewigkeit za vse večne čase;
mit: mit der Zeit sčasoma; mit der Zeit mitgehen figurativ iti s časom;
seit: seit undenklicher Zeit od zdavnaj;
von: von Zeit zu Zeit od časa do časa, občasno;
vor: vor der Zeit predčasno;
zu: zur Zeit sedaj, trenutno; zur Zeit der Gotik v času (gotike); zu jener Zeit takrat; zu seiner Zeit v njegovem času; zu keiner Zeit nikoli; zu allen Zeiten vedno, vselej; zur rechten Zeit ob pravem času; zu nachtschlafender Zeit v poznih nočnih urah; du liebe Zeit! sveta nebesa!, je to mogoče?!; die Zeit heilt alle Wunden čas celi vse rane; die Zeiten ändern sich časi se spreminjajo; kommt Zeit, kommt Rat čas človeka zmodri

zelèn (-êna -o)

A) adj.

1. verde; verdeggiante:
zeleno listje foglie verdi
bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
zelena polja campagna verde
zeleni pas zona verde

2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
zelena leta verde età

3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
gastr. zelena solata insalata verde
zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
fot. zeleni filter filtro verde
pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
zeleno steklo vetro da bottiglia

B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
biti v zelenem essere vestito di verde
inter. tristo zelenih! mille diavoli!

zeló very, most, exceedingly; mightily; pogovorno mighty, real

zeló (nad vse) zadovoljen most pleased
zeló nadarjen greatly gifted
zeló vnetljiv highly inflammable
zeló nespodobna zgodba a most indecent story