Franja

Philoctētēs (Philoctētā) -ae, m (Φιλοκτήτης) Filoktét, znani Heraklov (Herkulov) tovariš, Pojantov sin, udeleženec trojanske vojne na Agamemnonovi strani. Ker ga je na poti v Trojo pičila kača, so ga pustili na Lemnosu in šele v desetem letu vojne pripeljali pred Trojo, kjer je s Heraklovimi puščicami ubil Parisa: Ci., O., V., Q., Pr., Lact., Hyg. — Od tod adj. Philoctēteus 3 Filoktétov: clamor Ci.

Philomēla -ae, f (Φιλομήλα) Filoméla, hči atenskega kralja Pandiona, ki so jo bogovi spremenili v slavčka: O., Mart.; od tod meton. philomēla -ae, f slavec, slavček: populeā maerens philomela sub umbrā V., Cass., philomela sibilans (žvrgoleč) Sid.

Philus -ī, m (Φίλος) Fíl(us), priimek Furijevega rodu. Poseb. L. Fūrius Philus, Lucij Furij Fil, Lelijev in Scipionov prijatelj: Ci. — Od tod Philī -ōrum, m možje, kakršen je bil Fíl(us): Ci.

philyra (philura) -ae, f (tuj. φιλύρα lipa) lipa (čisto lat. tilia), meton. lipovo ličje kot vezivo za vence: O., Plin., nexae philyrā coronae H.; tudi kot list(i) za pisanje: Ulp. (Dig.), Paul.; od tod metaf. philyrae v pisalne liste predelane kože papirjevega drevesa: Plin. — Kot nom. propr. Philyra -ae, f (Φιλύρα) Fílira, drevesna nimfa, Okeanova hči, s Saturnom mati Kentavra Hirona, spremenjena v lipo: Hyg., Serv. — Od tod adj. Philyrēius 3 (Φιλυρήϊος) Fílirin, fílirski: heros (= Chiron) O., tecta O. Hironova; metron. Philyridēs, pri pesnikih iz metričnih ozirov tudi Phīlly̆rĭdēs -ae, m (Φιλυρίδης) Filírid (Filiríd) = Filirin sin = Chiron: O., V., Mart., Pr.

Phīne͡us -eī in -eos, m (Φινεύς) Finêj

1. kralj v Salmidesu v Trakiji; ker je dal oslepiti svoja sinova, so ga bogovi kaznovali s slepoto: V., O.; apel. Phīneī -ōrum, m ljudje kakor Finêj = slepci: Mart. — Od tod adj. Phīnēius 3 (Φινήϊος) Finêjev: domus V., guttura O., dapes Ap., tecta Val. Fl. = Phīnēus 3 (Φίνειος): Phīnēā manu O., aves, mensae Sen. tr.; patron. Phīnīdēs -ae, m (Φινείδης) Finíd (Fineíd), Finejev potomec (sin): O.

2. Kefejev brat, Andromedin snubec, ki ga je Perzej z Meduzino glavo spremenil v kamen: O.

Phintia -ae, f (Φιντία) Fíntija, mesto na Siciliji: Ci. — Od tod preb. Phintiēnsēs -ium, m Fíntijci: Plin.

Phlegethōn -ontis, m (gr. φλεγέϑων goreč) Flegetónt, goreča reka v podzemlju: V., Stat. — Od tod adj.

1. Phlegethontis -idis, f flegetóntska: lympha, unda O.

2. Phlegethontēus 3 flegetóntski: ripa Cl., undae Aug.

phlegma -atis, n (gr. φλέγμα) sluz, flégma: Pall., Veg., Hier., Isid. — Od tod adj. phlegmaticus 3 (gr. φλεγματικός) sluzast, sluzav, poln sluzi: Isid., Th. Prisc.

Phlegra -ae, f (Φλέγρα = φλεγυρά goreča) Flégra, pokrajina v Makedoniji, pozneje Pallene: Plin., Sen. tr. — Od tod adj. Phlegraeus 3 (Φλεγραῖος goreč, vulkanski)

1. goreč, ogenj bruhajoč, vulkanski: vertex (Vesuvi) Sil., campi Plin. ravan med Puteoli in Neapljem, bogata z žveplom (zdaj Solfatara).

2. flégrski (flegrájski), iz Flégre, v ali pri Flégri: campi O. prizorišče boja Gigantov z bogovi (v Paleni ali v Kampaniji), iuga Pr., tumultūs Pr. vojna Gigantov z Jupitrom; metaf.: Phlegraeo campo Pr. na ravnici pri Farzalu ali Filipih (zaradi krvavega in ognjevitega boja).

Phlīūs -ūntis, acc. -ūnta, f (Φλιοῦς) Fliúnt, neodvisno peloponeško mesto med Sikionijo in Argolido: L. — Od tod adj. Phlīāsius 3 (Φλιάσιος) fliúntski: sermo Ci., ager L.; subst. Phlīāsiī -ōrum, m Fliásijci = Fliúntčani, Fliúntijci, preb. Fliunta: Ci.

Phōcaea -ae, f (Φώκαια) Fokája, primorsko mesto v Joniji nasproti Lezbosa (zdaj razvaline pri Eski Foça): L., Mel. — Od tod adj.

1. Phocaeēnsis -e fokájski: Plin.; subst. m Phōcaeēnsēs -ium, m (L., Iust.) ali Phōcaeī -ōrum, m (H.) Fokájci, preb. Fokaje.

2. Phōcaïcus 3 (Φωκᾱϊκός) fokájski: murex O.; pesn. = masílijski: Sil. (Masilija je bila naselbina Fokaje).

3. Phōcaïs -idis, f (Φωκᾱΐς) fokájska, pesn. = masílijska: Sil., Lucan.

Phōcis² -idis, f (Φωκίς) Fókida, grška dežela med Bojotijo in Ajtolijo: L., O., Lucan., Gell. — Od tod adj.

1. Phōcaïcus 3 (Φωκαϊκός) fókidski: manus Lucan., tellus O.

2. Phōcēus 3 (Φώκειος) fókidski, iz Fókide: rura O., iuvenis Phoceus ali samo Phoceus (= Pylades Pilad, sin Strofija, fokidskega kralja): O. Subst. Phōciī -ōrum, m (Ci.) ali Phōcēnsēs -ium, m (L.) Fókijci, Fokídci, preb. Fokide. Phōce͡us, abl. Phōce͡u (Φωκεύς) Fókijec, Fokídec: H.

Phoebus -ī, m (Φοῖβος Č isti, Žareči) Fójb, bogoslužno ime in pesn. pridevek Apolona kot boga sonca: Phoebus Apollo V. ali samo Phoebus O., H., Pr.; pesn. meton. sonce: fugat astra Phoebus H., Phoebi orbis O., repercusso Phoebo O. v sončnem odsevu; od tod = stran sveta: sub utroque Phoebo (sc. oriente et occidente) O. na vzhodu in zahodu. — Od tod

1. subst. Phoebas -adis, f (Φοιβάς) Fójbova svečenica, prerokinja, zamaknjenka, navdušenka: O.

2. adj. Phoebēïus ali Phoebēus 3 (Φοιβήϊος, Φοιβεῖος) Fójbov, Apólonov: ales O. vran, ictus O. žarek sonca, lampas V. sonce, ars O. zdravilstvo, iuvenis (= Aesculapius) O., anguis O. Eskulapova (Asklepijeva) kača, črnica, virgo O. = Daphne; pesn. meton. = lovorov (lovorjev) venec: V.

3. Phoebigena -ae, m (Phoebus in genere = gīgnere, Φοιβογένης) Fójbov sin (= Aesculapius): V.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Pholoē -ēs, f (Φολόη) Fóloa

1. gorovje v Arkadiji ob meji z Elido: O., Stat., Plin., Lucan.

2. dekliško ime: H. Od tod adj. Pholoeticus 3 fólojski, foloétski: monstra Sid.

Phorcus² -ī, m (Φόρκος) Fórk(us), Fórkos, božanski morski starec, Neptunov sin, oče Meduze in njenih sester: V., Plin., Lucan., Val. Fl., Hyg. — Od tod

1. Phorcis -idis in -idos, f Fórkida, Forkova hči (= Gorgo): Pr., sorores Phorcides (= Gorgones) O.; abl. pl. Phorcisi Hyg.

2. (iz soobl. Phorcȳn -ȳnis, m, Φόρκυν) Phorcȳnis -idis in -idos, f (Φορκυνίς) Forkínida = Fórkida: Phorc. Medusa O., Lucan., tudi samo Phorcynis (= Medusa) O., pesn. = Meduzina glava: O.

Phormiō² -ōnis, m Fórmion

1. neki zajedavec: Ter.

2. peripatetski filozof v Efezu, ki je hotel Hanibalu predavati o vojni umetnosti: Ci.; od tod apel. Phormiones (= ljudje, ki govorijo o tem, česar ne poznajo): Ci.

Phorōne͡us -eī in -eos, acc. -eum in -ea, m (Φορωνεύς) Foronêj, kralj v Argosu, Inahov sin, brat Io (Io): Hyg., Plin., Stat. — Od tod adj. Phoronēus 3 Foronêjev, foronêjski, pesn. = árgoški, argívski: Stat. Phorōnis -idis, f Forónida, Foronejeva hči (= Io): O.

Phrixus (Phryxus) -ī, m (Φρίξος, Φρύξος) Fríks, Atamantov in Nefelin sin, ki je skupaj s sestro Helo na zlatorumenem ovnu zbežal v Kolhido: O., Stat., Col. (poet.), Hyg. — Od tod adj.

1. Phrixēus 3 (Φριξεῖος) Fríksov: soror (= Helle), stagna (= Hellespontus) O., maritus, agnus Mart., mare Sen. tr.

2. Phryxiānus 3 kodrastovolnat, kodrastovolnen: toga Plin.; subst. Phryxiānae -ārum, f kodrastovolnene obleke: Sen. ph.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).