Franja

Marrūcīnī (Marūcīnī) -ōrum, m Marukíni, ljudstvo ob jadranski obali ob reki Atern z glavnim mestom Teate (Teāte, zdaj Chieti): Ca., Ci., C., Plin. — Od tod adj. Marrūcīnus 3 marukínski: Plin., Sil., Stat., ager L.; adv. Marrūcīnē (po) marukínsko, pren. = zvesto (ker so bili Marukini znani kot zvesto ljudstvo): Tert.

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

Mārsī -ōrum, m Mársi

1. (= *Mārtiī, prim. Mārs) sabelsko pleme ob Fucinskem jezeru z glavnim mestom Marruvium; gl. Maruvium), odločni nasprotniki Rimljanov do l. 304, ko so z njimi sklenili zavezo. Toda l. 91 so se postavili na čelo rim. italskih zaveznikov, ki so se dvignili zoper Rimljane, ker so jim odrekali rim. državljanstvo, in jim več let delali velike preglavice (od tod Marsicum bellum = bellum sociale). Marsi so bili zelo pogumni, sloveli pa so tudi kot poznavalci zdravilnih zelišč, čarovniki in krotilci (zagovarjalci) kač: C., L., Plin., Fl. Sg. Marsus -ī, m Márs: Ca. (kolekt.), kot praznoveren avgur: Ci. Kot nom. prop. Domitius Mārsus Domicij Mars, priljubljen pesnik za časa Avgusta, Vergilijev, Horacijev in Tibulov prijatelj: O., Mart., Suet. — Od tod adj.
a) Marsicus 3 mársovski: bellum Ci., vinum Mart., pubes Sil., ficus Macr.
b) Marsus 3 mársovski: centuriones Marsi duo C., augur Ci., duellum H., nenia ali voces H. zagovor, čarodejne besede.

2. germansko pleme v severozahodni Germaniji med rekama Lipa (Lippe) in Rura (Ruhr), ki ga je uničil Germanik: T.

Marsignī -ōrum, m Marsígni, ljudstvo v Germaniji, ki so bivali skupaj s Kotini, Osi in Burgundi: T.

Marsyās (Marsya) -ae, acc. -ān (Μαρσύας) Mársias

1. pritok reke Majandra v Veliki Frigiji: L., O.

2. ime dveh sirskih rek: Plin.

3. neki Satir (poosebljenje frig. igranja na flavto oz. piščal), izvrsten piskač, ki je Apolona pozval na glasbeno tekmo, ta pa ga je premagal in za kazen zaradi njegove predrznosti odrl. Marsijev kip je stal na rim. foru ob govorniškem odru; tam so opravljali svoje posle odvetniki in se shajali zaljubljenci: O., H., Mart., Iuv., Sen. ph., Lucan., Ap.

Mārtiānus -ī, m Marciján. Znani so:

1. Martianus Capella (gl. Capella).

2. Aelius M. Elij Marcijan, rim. pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp.

3. Martianus Marcijan iz Cezareje v Kapadokiji, consularis Siciliae, l. 358 po Kr. vicarius Africae, okoli 378 rimski prefekt: Cod. Th.

4. Martianus Marcijan, l. 392 comes Orientis, za časa Arkadija comes sacrarum largitionum: Cod. Th.

Martīna -ae, f Martína, sir(ij)ska zastrupljevalka, ki so ji pripisovali sodelovanje pri Germanikovi smrti: T.

martyrium -iī, n (gr. μαρτύριον)

1. (iz)pričevanje, pričanje, izpoved(ovanje) resničnosti krščanske vere s svojo krvjo, mučeništvo: Eccl.

2. metaf.
a) mučenčev ali mučenkin grob: Tert., Cod. I. Ob takih grobovih so radi gradili cerkve, od tod
b) cerkev: Hier.

mascarade [maskarad] féminin maškerada, sprevod mask; našemljenje; figuré pretvara, hinavščina

ce procès n'est qu'une mascarade, les accusés sont condamnés d'avance ta proces je le lažna uprizoritev, obtoženci so že vnaprej obsojeni

massacro m

1. klanje, pokol, morija; masaker

2. pren. skaza, skvarjeno delo, razdejanje:
vestiti che sono un vero massacro obleke, ki so prava skaza

Massagetae -ārum, m (Μασσαγέται) Maságeti, bojeviti skitski nomadi, ki so živeli na ozemlju med Aralskim in Kaspijskim jezerom: N., H., Plin., Mel., Stat., Hier.; sg. Massagetēs -ae, m (kolekt.) Maságet: Lucan., Sil., Cl.

māssaris -is, f bot. viničin grozd, grozd divje trte, ki so ga trgali le za duhanje in zdravilo: Plin.

massiccio

A) agg. (m pl. -ci)

1. masiven

2. trden, okoren, kompakten

3. pren. težek, okoren; hud:
spropositi massicci hude napake

4. močen, silen, stopnjevan:
si è preso una massiccia scarica di pugni močno so ga obdelali s pestmi

B) m (pl. -ci) geogr. gorski masiv

maškarada samostalnik
1. (dogodek) ▸ jelmezbál, álarcosbál, maszkabálTradicionalna maškarada je bila znova mednarodno obarvana, posebnost so bile beneške maske. ▸ A hagyományos álarcosbál ismét nemzetközi színezetű volt, a különlegességét a velencei maszkok adták.
2. izraža negativen odnos (o pretvarjanju) ▸ alakoskodás, szemfényvesztésOdstop predsednika vlade pomeni, da je večmesečne neokusne politične maškarade konec. ▸ A miniszterelnök lemondása azt jelenti, hogy vége a hónapok óta tartó ízléstelen politikai szemfényvesztésnek.
Protitajkunski boj je za zdaj šminka in maškarada, učinkov ni. ▸ Az oligarchaellenes harc egyelőre csak porhintés és alakoskodás, az eredménye nulla.

3. lahko izraža negativen odnos (o preobleki) ▸ álruha, maskara
Za maškarado se je menda odločil v želji, da ga kupci v trgovini ne bi prepoznali. ▸ Talán azért döntött az álruha mellett, hogy a vásárlók ne ismerjék fel az üzletben.
Najhuje je bilo, ko se je neki zabavi pojavil v uniformi s kljukastim križem na rokavu, to maškarado so mu ljudje zelo zamerili. ▸ Az volt a legrosszabb, amikor egy partin olyan egyenruhában jelent meg, aminek horogkereszt volt az ingujján, emiatt a maskara miatt az emberek nagyon nehezteltek rá.

maternica samostalnik
1. (del telesa) ▸ méh, anyaméhZ raziskavami je dokazano, da se dojenček spomni zvokov, ki jih je slišal v maternici. ▸ Kutatásokkal bizonyították, hogy a csecsemő emlékszik az anyaméhben hallott hangokra.

2. (o izvoru) ▸ méhPri naravnih ljudstvih so izviri posvečeni kraji, saj predstavljajo maternico zemlje, iz katere se porojeva živa voda, eliksir življenja. ▸ A természeti népek körében a források szent helyek, mert a Föld méhét jelképezik, ahonnan az élő víz, az élet elixírje ered.Peljemo se na morje, k maternici človeštva, iz katere vse izhaja in v katero se bo vse utopilo. ▸ A tengerhez megyünk, az emberiség bölcsőjéhez, amelyből minden ered és amelybe majd minden belesüllyed.
Skalna jama lahko simbolizira maternico matere Zemlje in se kaže kot skrivnostna votlina, kjer so mogoče preobrazbe in ponovna rojstva. ▸ A sziklabarlang a Földanya méhét szimbolizálhatja, és egyben titokzatos üreg, ahol lehetségesek az átváltozások és az újjászületések.

māternus¹ 3 (māter) materen, materin, materinski, materinji, po materi: H., Plin., Val. Fl., Aur., Suet., paternus maternusque sanguis Ci., nomen Ci., genus Ci., S., animus Ter., metus Q. (Decl.), dolor Sen. ph., tempora materna complere O. dobo nosečnosti, arma (sc. Aeneae) V. ki mu ga je priskrbela mati Venera (od Vulkana), tako tudi: aves V. golobi, ki so bili posvečeni njegovi (Enejevi) materi, Caesar cingens maternā tempora myrto V. z materno mirto = z Venerino mirto (Venera je bila pramati Julijevega rodu), (sc. Venus) monet curvas materna per aequora (v katerem je bila rojena) puppes ire O., Delus V. kjer je Latona rodila Apolona; Idus Mart. Majine (Merkurjev rojstni dan), avus L. idr. ali nobilitas V. ali patria L. po materi, Numa O. sorodnik po materi; o živalih: Col., Plin., vulva Mart. svinjska.

Matiēnus -ī, m Matién, rim. nom. propr. Znani so

1. Matienus Matien, duumvir navalis l. 181, pretor 173: L.

2. C. Matienus Gaj Matien, dezerter v Španiji l. 138, prodan kot suženj: L. epit.

3. P. Matienus Publij Matien je kot tr. mil. l. 205 skupaj z Markom Sergijem osvojil Lokre: L.

Mātrālia -ium, n (māter) matrálije, praznik, ki so ga obhajali vsako leto 11. junija na čast Materi Matuti (Mater Matuta): Varr., O., P. F.

matriarhat samostalnik
1. (družbena ureditev) ▸ matriarchátus
Vse življenje je preživel v Tiani, vasici s 582 prebivalci in tradicijo matriarhata. ▸ Egész életét Tianában, egy 582 lelket számláló, matriarchális hagyományokkal rendelkező faluban töltötte.
Še bolj zanimivo pa je bilo spoznanje, da sem zašel v vas, kjer vlada matriarhat. ▸ Még érdekesebb volt a felismerés, hogy egy olyan faluba tévedtem, ahol matriarchátus uralkodik.

2. (pri živalih) ▸ matriarchátus
Čeprav so samci večji in močnejši, se ti kiti odločajo za matriarhat. ▸ Bár a hímek nagyobbak és erősebbek, ezek a bálnák a matriarchátust követik.

3. (vodilna vloga žensk) ▸ matriarchátus
Res je, na Slovenskem imamo filmski matriarhat. ▸ Való igaz, Szlovéniában a filmek tekintetében matriarchátus van.

Mātrīnius -iī, m Matrínij, rim. ime. Znani so:

1. C. Matrinius Gaj Matrinij, rimski vitez in poslovnež, ki ga je na Siciliji oškodoval Ver (Verres): Ci.

2. D. Matrinius Decim Matrinij, scriba aedilicius, Ciceronov klient: Ci.

3. T. Matrinius Tit Matrinij iz Spolecija, ki ga je Marij l. 95 branil v procesu glede državljanskega prava: Ci.