Franja

monté, e [mɔ̃te] adjectif opremljen (en z); na konju; naravnan; figuré besen (contre quelqu'un na koga); vdelan (drag kamen)

monté en couleurs krepkih barv
collet masculin monté (figuré) tog, nravno strog človek
coup masculin monté vnaprej dogovorjena stvar
être bien monté imeti dobrega konja
il est bien monté en cravates dobro je založen s kravatami

moon¹ [mu:n] samostalnik
luna, mesec
poetično mesečina:
astronomija mesec, trabant, satelit

moon's men tatovi, lopovi
there is a moon luna sije
ages of the moon lunine mene
the man in the moon izmišljena oseba
to know no more about s.th. than the man in the moon ne imeti pojma o čem
to aim at the moon biti preveč častihlepen
to cry for the moon želeti nemogoče
once in a blue moon skoraj nikoli
old moon in new moon's arms čas med prvim krajcem
new moon mlaj
crescent moon polmesec
full moon polna luna, ščip
half moon krajec (first quarter, last quarter)
waning (ali old) moon pojemajoč mesec
waxing moon rastoč mesec
sleng to shoot the moon skrivaj ponoči oditi

moquer [mɔke] verbe transitif zasmehovati, rogati se (quelqu'un komu)

se moquer de quelqu'un, quelque chose norčevati se iz koga, iz česa, rogati se komu, čemu; briti norce iz, imeti za norca; familier požvižgati se na, ne se brigati za; šaliti se, ne vzeti za resno; za nos voditi (de quelqu'un koga)
je ne m'en moque pas mal to mi je (čisto) vseeno
vous vous moquez, je pense mislim, da ne mislite resno
vous vous moquez du monde! vi imate vse (ljudi) za norca!
il se moque de commettre une injustice si cela lui est profitable malo mu je mar narediti krivico, če mu je to v prid

morada ženski spol stanovanje, bivališče; bivanje, postanek

la eterna morada onstranstvo
acompañamiento a la eterna morada pogreb
no tener morada fija ne imeti stalnega bivališča

morálen (-lna -o) adj. morale, etico; moralistico:
estetske in moralne vrednote i valori estetici e morali
moralni razkroj rovina morale
deliti moralne nauke moraleggiare
moralno zgražanje indignazione moralistica
moralni kodeks zdravnikov il codice etico, deontologico dei medici
imeti moralnega mačka provare un senso di colpa
rel. moralna teologija teologia morale

mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

vlak mora priti ob petih the train is due at five
moram I must
to mora še priti that is still (ali yet) to come
tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
to bi ti moral vedeti you ought to know that
to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
on mora vedno prepozno priti he always has to be late
moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
to mora biti it is unavoidable
on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
moral je umreti he was doomed to die
tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy

mórati (-am) imperf.

1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte

morceau [mɔrso] masculin kos; košček; del; grižljaj; zalogaj; figuré odstavek, odlomek; mesto (v knjigi)

un beau morceau de femme čedna, lepa ženska
pour un morceau de pain (figuré) za smešno nizko ceno
morceaux choisis de ... izbor iz ...
morceau friand (figuré) slasten kos, slaščica
aimer les bons morceaux imeti rad dobre (kose) jedi
avoir ses morceaux taillés točno shajati (s svojimi dohodki)
casser, manger, lâcher le morceau (populaire) priznati prestopek, razkriti kaj
c'est un morceau de roi to je izvrsten kos
enlever le morceau (familier) odnesti (dober) posel, dobro kupčijo napraviti
être fait de pièces et de morceaux biti nepovezan, neenoten
manger, prendre un morceau (familier) málo jesti (za obed)
mettre en morceaux razbiti, razkosati
s'ôter les morceaux de la bouche odtrgati si od ust
réduire en mille morceaux razbiti na tisoč koscev
rogner, tailler les morceaux à quelqu'un držati koga na kratko

mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic

mórska bitka naval battle, naval action
mórsko blato ooze
mórski bog sea god
mórska bolezen seasickness
mórska deklica (sirena) mermaid, siren
mórsko dno sea bottom
mórska gladina sea level, surface of the sea
mórska globina depth of the sea
mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
mórska luka, pristanišče seaport
mórska mačka zoologija long-tailed monkey
mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
mórski pes shark
mórska ožina straits pl, channel
mórski prašič porpoise
mórski prašiček guinea pig
mórska pena meerschaum
mórska pošast sea monster
mórska riba sea fish
mórski rokav arm (ali branch) of the sea
mórska sol sea salt
mórsko tele seal, arhaično sea calf
mórski tok sea current
mórska trava sea grass
mórska višina sea level
velik mórski val billow
mórski zaliv bay; gulf
mórska voda sea water
imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

mot|en¹ [ô] (-na, -no) steklo, očesna leča, voda ipd.: getrübt, trüb, (naravno naturtrüb); (medel, brez leska) glanzlos, matt; Matt- (mreža das Mattnetz, pločevina das Mattblech)
motno steklo das Trübglas, Mattglas, Milchglas
postati moten sich trüben, trüb werden, matt werden
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben, po pijači: einen Brummschädel haben

moti|ti se (-m) zmotiti sich irren, sich täuschen
hudo se motiš du irrst dich gewaltig
motiti se je človeško Irren ist menschlich
(mahniti mimo) danebenliegen; (ne imeti prav) im Unrecht sein, Unrecht haben

motorisé, e [-ze] adjectif motoriziran

colonne féminin motorisée motorizirana kolona
être motorisé (familier) imeti motocikel, avto

mou, mol; molle [mu, mɔl; mɔl] adjectif mehek (tudi figuré), militaire; vlažno topel (vreme); medel, počasen, brez energije, neenergičen; figuré brez volje, popustljiv; slaboten, pomehkužen

un mol oreiller mehek zglavnik
fromage masculin mou mehek sir
cire féminin, pâte féminin molle (figuré) človek brez volje, mevža
cot masculin, chapeau masculin mou mehek ovratnik, klobuk
avoir les jambes molles (figuré) imeti mehka kolena
mener une vie molle živeti pomehkuženo življenje
n'opposer qu'une molle résistance nuditi le šibek odpor

moucher [muše] verbe transitif usekniti (un enfant otroka); populaire okregati, ozmerjati

se moucher usekniti se
moucher une chandelle, une lampe utrniti svečo, svetilko
ne pas se moucher du coude (figuré) imeti se za važno osebo
il s'est fait moucher pošteno je bil okregan
mouche ton nez! (familier) pometaj pred svojim pragom!

mouscaille [muskaj] féminin; (populaire)

être dans la mouscaille biti v bedi, revščini, imeti hude težave, nevšečnosti

mousse² [mus] féminin pena; vrsta tolčene smetane

mousse du lait, de la bière pena pri mleku, pivu
caoutchouc masculin mousse gobasti kavčuk
de la mousse! (populaire) nesmisel! čvek!
faire de la mousse (populaire, figuré) širokoustiti se
se faire de la mousse (populaire) skrbi imeti, si delati, razburjati se

moutardier [-dje] masculin posoda za gorčico, gorčičnica; gorčicar, tovarnar gorčice, trgovec z gorčico

se croire le premier moutardier du pape (familier) biti zelo domišljav, imeti se za zelo važnega

mouth¹ [mauɵ] samostalnik
usta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)
sleng ustenje, gobcanje

pogovorno down in the mouth žalosten, potrt
from s.o.' s mouth komu z jezika (vzeti)
from mouth to mouth od ust do ust
to give mouth lajati (pes)
to give mouth to one's thoughts naglas povedati kar mislimo
to have a big mouth imeti dolg jezik, preveč govoriti
the horse has a good (bad) mouth konja je lahko (težko) voditi
pogovorno to keep one's mouth shut držati jezik za zobmi
to laugh on the wrong (ali other) side of one's mouth kislo se smejati
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilom
my mouth waters sline se mi cedijo
to make s.o. laugh on the wrong side of his mouth odvaditi koga smeha
to make s.o.'s mouth water delati komu skomine
to make a wry mouth namrdniti se
to open one's mouth too wide preveč zahtevati
to put (ali place) words into s.o.'s mouth položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekel
to shoot off one's mouth izblebetati
to shut (ali stop) s.o.'s mouth zapreti komu usta
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
to take the bread out of s.o.'s mouth spraviti koga ob zaslužek
to take the words out of s.o.'s mouth vzeti komu besedo iz ust
by word of mouth ustno
useless mouth kdor jé, a ne dela

mouton [mutɔ̃] masculin koštrun, oven, ovca, jarec; koštrunovina, ovčina; ovčje usnje, ovčje krzno; figuré lahkoveren, slepo ubogljiv, dobrodušen človek; oseba, ki se prilagodi okolici, jo posnema; populaire žimnica; argot sojetnik, ki je policijski vohljač; bel, kosmičast oblak, ovčica; pluriel peneči se valovi; kosmičprahu pod pohištvom

un mouton à cinq pattes fenomenalna oseba
c'est un mouton to je lahkoveren, pasiven človek
doux comme un mouton krotek, blag, mil
saut masculin de mouton, saute-mouton masculin skok čez kozo (igra)
jouer à saute-mouton skakati čez kozo (igra)
chercher un mouton à cinq pattes iskati izredno redko stvar (belo vrano)
être frisé comme un mouton imeti kodraste lase
revenons à nos moutons (figuré) vrnimo se k stvari!