Franja

tem¹ [é] ➞ → ta; da-, dar- (na daran, darauf, o davon, darüber, pod darunter, pred davor, tik pred kurz davor, pri dabei, s damit, dadurch, v darin, za danach, dahinten)
s tem da … indem, (pod pogojem) mit der Maßgabe, [daß] dass …
v skladu s tem demgemäß, demnach
v tem času in dieser Zeit, in diesem Zeitraum, inzwischen
v tem smislu insofern, insoweit
na tem svetu auf dieser Welt, dahier
biti na tem, da … im Begriff sein zu
ne da bi imel kaj pri tem ohne (mein) Dazutun
nekaj je na tem es ist etwas dran
o tem ni dvoma das/es untersteht keinem Zweifel
proč s tem fort damit!
s tem se ne mudi das hat Zeit
v tem grmu tiči zajec hier liegt der Hund begraben
vzrok je v tem es liegt daran …

tepen [ê] (-a, -o)
biti tepen Prügel bekommen/beziehen

tepên battu

biti tepen recevoir une correction (ali familiarno une raclée, une dégelée), recevoir des coups, être battu

tepên pegado; apaleado

biti tepen recibir (ali llevar) golpes

têsen étroit, serré, restreint ; (obleka) juste, étroit, serré, collant, moulant

tesno mi je (pri srcu) je me sens mal à l'aise, je suis mal en point, j'ai peur, j'ai le cœur serré
na tesnem biti être à l'étroit
na tesnem biti (finančno) être à court d'argent, ne pas être en fonds, avoir la bourse plate
na tesnem živeti vivre étroitement, avoir tout juste de quoi vivre

têsen (-sna -o)

A) adj.

1. obl. attillato, aderente:
tesna obleka abito attillato
nosi tesne hlače porta pantaloni aderenti

2. stretto, forte, piccolo:
tesen stisk rok una forte stretta di mano
sledil mu je v tesni razdalji lo seguì a piccola distanza
biti s kom v tesnem sorodstvu essere parente stretto di qcn.

3. stretto:
tesno sodelovanje med podjetjema stretta collaborazione fra due imprese

4. (majhen, neprostoren) stretto, angusto:
tesne ulice starega mesta le strette viuzze della città vecchia

5. šport. di stretta misura:
tesna zmaga domačih košarkarjev vittoria di stretta misura dei cestisti locali

B) têsno (-ega) n pren.
biti na tesnem s časom, z denarjem disporre di, avere pochissimo tempo, pochissimi soldi

tèšč empty; fasting

na tèšče on an empty stomach
biti tèšč not to have breakfasted
sem še tèšč I have had no breakfast yet

tèšč (-a -e)

A) adj. digiuno; a stomaco vuoto:
(v predik. rabi) biti tešč essere digiuni, a stomaco vuoto; non aver mangiato niente

B) tèšči (-a -e) m, f, n
samo tešči lahko dajo kri soltanto le persone che non hanno mangiato niente possono dare il sangue
vzeti zdravilo na tešče prendere la medicina a stomaco vuoto
pren. že na tešče je pijan è ubriaco fin dal primo mattino

têta (-e) f zia:
(v kmečkem okolju) biti, ostati doma za teto restare nubile, zitella
(v nagovoru za starejšo znano žensko) zia; comare

težák, težkà, težkò (po teži) pesado ; fig penoso, duro, rudo; grave ; (težaven) difícil

težki časi tiempos m pl duros (ali difíciles)
težka artilerija artilería f pesada (ali gruesa)
težak boj combate m encarnizado
težka bolezen enfermedad f grave
težka atletika atletismo m pesado
težko delo trabajo m rudo
težak (vojni) invalid mutilado m total (de guerra)
težak kamion camión m pesado
težka naloga ardua tarea f
težak porod parto m laborioso
težka prtljaga equipaje m pesado
s težkim srcem con el corazón oprimido, con gran pesar
težak kot svinec pesado como el plomo, fig plúmbeo
težka voda agua f pesada
težak zločinec criminal m peligroso
težak udarec golpe m duro
težka usoda cruel destino m
težka ura hora f difícil
težak ranjenec herido m grave
biti težak ser muy pesado (de cuerpo)
biti 5 funtov težak pesar cinco libras
imeti težko glavo tener pesadez de cabeza
najtežje imamo za sabo ya hemos pasado lo más difícil
napraviti komu življenje težko amargar la vida a alg

težáva difficulty; hardship; trial; trouble; quandary; embarrassment; crisis; figurativno snag

v težávi (stiski) in trouble
denarne težáve embarrassments pl
biti v denarnih težávah to be in financial difficulties
delati težáve to raise difficulties, to make trouble
on skuša delati težáve he tries to make trouble
žal mi je, da vam delam take težáve (sitnosti) (I am) sorry to give you such trouble
imeti težáve s policijo to be in trouble with the police
sam (si) iskati težáve to ask (ali to go looking) for trouble
težáva je v tem, da... the trouble (ali the snag) is that...
naleteti na težávo to come up against a difficulty
na nepričakovano težávo to come up against a snag
nastopila je neka težáva a difficulty arose
izogniti se težávi to avoid (ali to evade) difficulty
biti v (hudih) težávah (figurativno) to be in deep water
premostiti težáve to get over (ali to overcome) the difficulties
premagati, prebroditi težávo to surmount a difficulty
povzročiti komu velike težáve to put someone to much trouble
prihraniti komu težáve to spare someone trouble
priti iz težáv to escape from difficulties, (figurativno) to be out of the wood
smelo se spoprijeti s težávami (figurativno) to take the bull by the horns
zabresti v težáve to get into trouble
trpeti zaradi prebavnih težáv to suffer from digestive troubles

težav|e¹ ženski spol množina težave Schwierigkeiten množina (denarne Geldschwierigkeiten, dobavne Lieferschwierigkeiten, plačilne Zahlungsschwierigkeiten, šolske Schulschwierigkeiten, pri upoštevanju roka Terminschwierigkeiten, vzgojne Erziehungsschwierigkeiten); v oskrbi, preskrbi, likvidnosti: der Engpass (likvidnostne Liquiditätsengpass, s kapacitetami Kapazitätsengpass, z materiali Materialengpass); (neprijetnosti) Unannehmlichkeiten množina; (problemi) Probleme množina; (jeza, preglavice) der Ärger (mit), der [Verdruß] Verdruss
skrbi in težave Kummer und Sorgen
delati težave Schwierigkeiten machen, [Verdruß] Verdruss bereiten/ bringen, Ungelegenheiten machen, delo, naloga: beschwerlich fallen/sein
imeti težave (große) Schwierigkeiten haben
imeti težave pri dokazovanju in Beweisnot geraten/sein
ne delati težave keine Schwierigkeiten machen/bereiten, (jemandem) [leichtfallen] leicht fallen
brez težav ohne Schwierigkeiten, mühelos, reibungslos, kaj storiti: spielend
pomagati komu iz težav (jemandem) aus den Schwierigkeiten helfen, (jemanden) heraushauen
biti v težavah in Schwierigkeiten sein (denarnih in Geldschwierigkeiten sein)
imeti težave pri Schwierigkeiten haben bei/mit
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte
s težavami pri učenju lernbehindert
skozi vse težave durch dick und dünn
priti v težave z in Schwierigkeiten geraten, [Verdruß] Verdruss bekommen mit
spraviti v težave in Schwierigkeiten bringen

tež|ek¹ [ê] (-ka, -ko)

1. schwer, -schwer, schwer-, Schwer-; zelo: zentnerschwer, tonnenschwer, sauschwer
težek kot kamen bleischwer
težek od skrbi glava: sorgenschwer
težki denarji schweres Geld
s težkim srcem/težkega srca schweren Herzens
(invaliden [schwerbehindert] schwer behindert, s težko oborožitvijo [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, s težko vojno invalidnostjo [schwerkriegsbeschädigt] schwer kriegsbeschädigt), Schwer- (bolnik der Schwerkranke ( ein -r), invalid der/die Schwerbeschädigte, Schwerbehinderte, Schwerkörperbehinderte, poškodovanec/poškodovanka/ranjenec/ranjenka der/die Schwerverletzte, Schwerverwundete, tovor das Schwergut, tovornjak der Schwerlastzug, bolnica die Schwerkranke, dvigalo der Schwerlastkran, olje das Schweröl)
biti v težkem položaju einen schweren Stand haben
imeti težko glavo: od mačka: einen Brummschädel haben, einen schweren Kopf haben
imeti težko hojo einen schweren Tritt haben

2. po teži: schwergewichtig
težek človek der Schwergewichtler
hrana: schwer bekömmlich, unbekömmlich

3. po značaju: schwierig

4. dan, ozračje: schwül
| ➞ → hud

težèk pesant, lourd , (bolezen) grave, sérieux , (težaven) pénible, difficile, ardu, dur; gros

težka artilerija artillerie ženski spol lourde
težka atletika poids et haltères
težka bolezen maladie ženski spol grave
težki boj dur (ali rude) combat, combat acharné
težko delo travail moški spol dur, difficile, pénible, ardu
težki kamion camion moški spol (ali poids moški spol) lourd
težki motor grosse moto
težki porod accouchement moški spol laborieux
težka prtljaga gros bagage
s težkim srcem le cœur gros (ali lourd)
težek kot svinec lourd comme du plomb
težki top canon moški spol de gros calibre
težki udarec coup moški spol dur, figurativno rude coup
težka usoda sort moški spol cruel
imeti težko glavo avoir la tête lourde
biti 2 funta težek peser deux livres
biti v težkem položaju être dans une situation difficile

téžje adv. con difficoltà, gravemente:
biti težje ranjen essere ferito gravemente
težje shajati aver difficoltà a sbarcare il lunario
za denar je vse težje è sempre più difficile guadagnare, trovare i soldi

težko [ó] schwer, (s težavo) mühsam; (z veliko truda) schwierig; schwer- (hlapen/hlapljiv schwerflüchtig, otovorjen/natovorjen [schwerbeladen] schwer beladen, prebavljiv [schwerverträglich] schwer verträglich, [schwerverdaulich] schwer verdaulich, ranjen [schwerverwundet] schwer verwundet, [schwerverletzt] schwer verletzt, razumljiv [schwerverständlich] schwer verständlich, topen [schwerlöslich] schwer löslich, vzgojljiv [schwererziehbar] schwer erziehbar)
biti težko komu ein schweres Herz haben (težko mi je ich habe …) kaj storiti: (jemandem) schwer fallen
težko hoditi hatschen
iti težko z jezika schwer von der Zunge gehen
ki ga je težko hipnotizirati schwer hypnotisierbar sein
ki ga je težko kaj naučiti ungelehrig sein
ki ga je težko oblikovati material: spröde
ki gre težko v denar schwerverkäuflich
ki se težko uči lernschwach
ki se težko vname schwer entflammbar
težko bi bil boljši/večji … ist kaum zu überbieten
težko dihati schwer atmen
težko izgovorljiva beseda ein Zungenbrecher

težkó adv.

1. con difficoltà:
kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
težko se odločiti decidersi con difficoltà
težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

2. difficilmente, difficile da:
težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

3. (v povedni rabi) difficile, duro:
težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
težko mi je za brati i fratelli mi mancano

5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
težko bolan gravemente ammalato
težko udariti colpire forte
težko določljiv imprecisato
težko dostopen impervio
pren. težko garati fare il bufalo
težko izgovorljiv impronunciabile
težko razumljiv astruso, buio
težko rešljiv problematico

težkó pesadamente ; (težavno) difícilmente ; (hudó) gravemente, seriamente

težko dosegljiv (razumljiv) difícil de conseguir (de comprender)
težko prebavljiv difícil de digerir, indigesto (tudi fig)
težko obremenjen muy cargado, agobiado, abrumado
težko prodajen de difícil venta
težko ranjen gravemente herido
biti težko bolan estar gravemente enfermo
težko delati trabajar duramente (ali de firme)
težko dihati respirar con dificultad
težko nositi soportar una pesada carga
težko se odločiti ser tardo de resolución
težko se pregrešiti pecar gravemente

tí (têbe) pron.

1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

tič¹ moški spol (-a …)

1. ➞ → ptič, ptica

2. nenavaden človek: der Kauz (čuden tič ein komischer Kauz); der Vogel (čuden ein komischer/seltsamer/schräger Vogel)
on in podobni tiči X und Konsorten
figurativno iste sorte tiči vkup letijo gleich und gleich gesellt sich gern, Pack schlägt sich, Pack verträgt sich

3.
biti tič spreten človek: clever sein
|
ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch/weder heiß noch kalt