Franja

večer¹ [é] moški spol (-a …) der Abend (poletni Sommerabend, zimski Winterabend, božični Weihnachtsabend, Christabend, nedeljski Sonntagabend, Miklavžev Nikolausabend, silvestrov Neujahrsabend, Silvesterabend, sobotni Samstagabend, Sonnabendabend, sveti Heiligabend)
večer življenja figurativno der Lebensabend
Dober večer Guten Abend!
prejšnji večer am Vorabend
vsak večer allabendlich, jeden Abend
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
ob večerih abends, an Abenden
od jutra do večera von früh bis spät, von morgens bis abends
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben

večína majority; the greater (ali major) part; the bulk; most; plurality

absolutna (ogromna, vladna, velika, pičla, silna, relativna, potrebna, enostavna, dvetretjinska) večína absolute (crushing, government, great, narrow, overwhelming, relative, necessary, simple, two-thirds) majority
ogromna večína a swingeing victory
večína naroda the mass of the nation
večína (od) nas the bulk of us, most of us
večína glasov majority of votes
večína ljudi the majority of people, most people
z dvema glasovoma večíne by a majority of two
z večíno glasov by a majority of votes, ZDA by a plurality (of votes)
biti v veliki večíni to be in a substantial majority
večína je za predlog the ayes have it
ženske so bile v večíni the women were in the majority
dobiti absolutno večíno to obtain an absolute majority
bila je dosežena večína 200 glasov proti zakonskemu osnutku there was a majority of 200 against the bill
s svojim glasom je odločil večíno he had a casting vote
priključiti se večíni parlament to join the majority

velika noč ženski spol Ostern
za veliko noč zu/an Ostern

velik|i [é] (-a, -o)

1. der/die/das große
veliki kazalec der große Zeiger, der Minutenzeiger
veliki odmor die große Pause
figurativno velika luža za Atlantik: der große Teich
obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

2. Groß- (aparat das Großgerät, alarm der Großalarm, format das Großformat, inkvizitor der Großinquisitor, kmet der Großbauer, knez der Großfürst, krog der Großkreis, obrat der Großbetrieb, producent der Großerzeuger, skakalnica die Großschanze, divjad das Großwild, družina die Großfamilie, država der Großstaat, industrija die Großindustrie, kabina die Großraumkabine, kuhinja die Großküche, manifestacija die Großkundgebung, površina die Großfläche); Hoch- (užitek der [Hochgenuß] Hochgenuss, oltar der Hochaltar, razteg der Hochverzug)

veljáti (stati, stanem) to cost, to be worth; (biti veljaven) to be valid, to be in force; to hold good, to hold true, to be true

koliko velja ta knjiga? how much does this book cost?
to zemljišče velja 2.000 funtov m2 this land is worth 2,000 pounds a square metre
naj velja, kar hoče! cost what it may!
veljáti za poštenjaka to pass for an honest man
isto velja za vas the same holds good for you
hoteti veljáti za... to set oneself up as...
ne maram veljáti za moralista (purista) I don't set myself up as a moralist (a purist)
velja (za) dva meseca valid for two months
veljá! agreed!, it's a deal!
ta vstopnica velja za večerno predstavo this ticket admits (you) to the evening performance

velvet [vélvit]

1. samostalnik
baržun, žamet, žametu podobna tkanina
zoologija baržunast ovoj na novih rogovih srnjakov
figurativno baržunasta površina (ki se vda pod prstom)

black velvet sleng pijača sekta in močnega piva; sleng lahkó pridobljen dobiček
coton velvet bombažni žamet
silk velvet svileni žamet

2. pridevnik
baržunast, žametast; mehek
figurativno priliznjen, hinavski; v ugodnem finančnem položaju

a velvet tread figurativno tiha in mehka hoja
with velvet tread z neslišnimi koraki
velvet paws figurativno žametaste tačke, uglajeno vedenje (manire)
to handle s.o. with velvet gloves ravnati s kom z žametastimi rokavicami
an iron hand in a velvet glove železna roka v žametasti rokavici, figurativno krutost, skrita pod lepimi besedami, milim vedenjem itd.

Veneti moški spol množina Veneter množina (jadranski an der Adriaküste, bretonski an der Atlantikküste, baltiški im Ostbaltikum)

vengeance [véndžəns] samostalnik
maščevanje, povračilo; kazen

with a vengeance z vso silo, besno; v polnem pomenu besede; in še kako
he is a horseman with a vengeance jaha kot sam vrag
this is punctuality with a vengeance to je skrajna točnost
to cry for vengeance vpiti po maščevanju
to lay o.s. open to s.o.'s vengeance izpostaviti se maščevanju kake osebe
to seek vengeance upon s.o. skušati si najti maščevanje (se maščevati) nad kom
to take vengeance on an enemy maščevati se sovražniku

Verarmung, die, obubožanje; Verarmung an Medizin pomanjkanje česa

Verbrauch, der, poraba, potrošnja; einen großen Verbrauch haben (an) veliko porabiti (česa); sparsam im Verbrauch sein ki se (ga) ne porabi veliko

verbringen^* preživeti, preživljati; an einen Ort: spraviti

vereor -ērī, veritus sum (indoev. kor. *u̯er-, *u̯or- čuvati, varovati; prim. gr. ὁράω vidim (impf. ἑώρων, pf. ἑόρακα, ἑώρακα), gr. ἐπὶ ὄρονται nadzorujejo, οὖρος čuvar, ἐπίορος paznik, čuvaj, φρουρός čuvaj, φρουρά (jon. φρουρή) varstvo, zaščita, got. war previden, stvnem. war, giwar previden, pozoren, pazljiv, stvnem. biwarōn = nem. bewahren, got. wardja, stvnem. warto čuvaj, stvnem. wart = nem. Wart čuvaj, nem. wahren; sl. varovati (se), varen, varnost so germ. izvora)

I. intr.

1. bati se, plašiti se, ustrašiti se = imeti pomisleke, pomišljati se, sprenevedati se, ne upati si, ne imeti poguma; z inf.: Pl., Ter., Pac. fr. idr., vereor laudare praesentem Ci., vereor committere, ut … Ci., quos interficere vereretur C.; impers.: quos non est veritum in voluptate summum bonum ponere Ci. ki se niso pomišljali (sprenevedali); occ. sramovati se, sram biti koga: hic vereri perdidit Pl. je izgubil ves sram.

2. bati se za kaj, v skrbi biti za kaj, glede česa, skrbeti za kaj, glede česa: eo minus navibus (dat.) veritus C. boječ se za ladje, de Carthagine vereri non desinam Ci.; abs.: ne vereare! Pl. bodi brez skrbi! —

II. trans.

1. (z)bati se, (pre)strašiti se koga, česa; z acc. personae: hostem C., utrum eum amici magis vererentur an amarent N., qui Iovem sperno, Nerei, te vereor O.; z acc. rei: Pl., Ter., Q., Plin. iun., Suet. idr., reprehensionem, auctoritatem Ci., insidias, periculum C., eius asperitatem, invidiam N., tactum aquae, bella O., de te nil tale verebar V., supplicium ab aliquo Corn.; pt. pr. z gen. rei: verentes plagarum Col., nec verentes sumptuum Aus. Vsebina bojazni z inf.: Acc. fr., Pl., fortitudinem ad ludibrium recidisse verebatur Cu.; pogosto z odvisnim vprašanjem, poseb. v pomenu z bojaznijo (strahom) pričakovati, s skrbjo (po)misliti: Ter., S. fr., G. (Dig.) idr., vereor, quid agat Ino Ci., vereor, quo se Iunonia vertant hospitia V.; pogosteje s skladom glag. timendi: Ter., H. idr., non verendum est, ut tenere se possit Ci., veritus, ne … hostium impetum sustinere non posset C., non vereor, ne non scribendo te expleam Ci. ep., non vereor, ne hoc iudicium meum … iudici non probem Ci., vereor, ne haec quoque laetitia vana evadat L., verebatur, ne Divitiaci animum offenderet C., veritus es, ne operam perdidisses Ci., Hannibal verens, ne dederetur, Cretam venit N.; ta sklad včasih ublaži kako trditev: vereor, ne sit turpe timere Ci. utegnilo bi pač biti sramotno, illa duo vereor, ut tibi possim concedere Ci. težko (da) pristanem na ono dvoje, težko (da) ti pritegnem v onih dveh stvareh. — Pt. verens in veritus lahko slovenimo z: „boječ se“, „iz strahu“, „v strahu“, „v skrbi“.

2. occ. spoštovati, čislati, ceniti, častiti: metuebant eum servi, verebantur liberi Ci., deos Ci.; z gen.: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non. idr., feminae Ter., Ap., ne tui quidem testimonii veritus Ci. ep.; impers.: nihilne te populi veretur? Pac. (po drugih Atta) ap. Non. ali nič ne spoštuješ naroda?; v pass. pomenu: malunt metui quam vereri se ab suis Afr. ap. Gell. Od tod adj. gerundiv verendus 3

1. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: maiestas, patres, ossa viri O., augustā gravitate verendus O.

2. occ.
a) ki se ga je treba bati, strahovit, strašen: Alexander Partho verendus Lucan., fluctūs verendi classibus Lucan.
b) ki se ga je treba sramovati, sramen: partes Veg. = subst. verenda -ōrum, n sram, spolovilo: Plin., Plin. iun.

vergehen^* Zeit, Durst, Hunger, Lachen: minevati, miniti (jemandem koga: koga mine); Zeit, Frist: preteči; Musik pojemati; Bewölkung, Nebel: (verschwinden) izginjati, izginiti; vergehen vor Durst, Hitze: ginevati (zaradi); sich vergehen an/gegen pregrešiti se nad/proti, spozabiti se nad

Vergnügen, das, zabava; zadovoljstvo; kratkočasje; (Freude) veselje; aus reinem Vergnügen iz čistega veselja; kein reines Vergnügen nobeno veselje; ein teures Vergnügen drag špas; sich ein Vergnügen machen aus zabavati se z/nad; aus Vergnügen za zabavo; Vergnügen finden an zabavati se nad, veseliti se (česa); mit Vergnügen z veseljem; viel Vergnügen! dobro zabavo!; es war mir ein Vergnügen veselilo me je ...; mit wem habe ich das Vergnügen? s kom imam čast?

vergreifen^*: sich vergreifen in zmotiti se v/pri; sich vergreifen an spozabiti se nad

verhaken stisniti skupaj, stakniti; sich verhaken Moleküle: sprijeti se; sich verhaken mit etwas an natakniti s (čim) na (kaj)

Verhandlungstisch, der, am Verhandlungstisch za zeleno mizo; sich an den Verhandlungstisch setzen sesti za zeleno mizo; an den Verhandlungstisch zurückkehren vrniti se za pogajalsko mizo

verificírati to verify, to check; (račune) to audit

verificírati mandat to verify someone's credentials
verificírati račun to verify an account

verify [vérifai] prehodni glagol
preveriti, dokazati (resničnost, pravilnost česa), potrditi (pravilnost); uresničiti, izpolniti (obljubo)
pravno overiti (listino), potrditi; potrditi (izjavo) z dokazom; pregledati, verificirati, kontrolirati

verify an account preveriti, kontrolirati račun
subsequent events verified our suspicions poznejši dogodki so pokazali pravilnost naših sumov

verig|a¹ ženski spol (-e …) die Kette (koračna Taktkette, krmilna Steuerkette, ojnična Aufhaltekette, oplaščena Hülsenkette, podajalna Vorschubkette, pogonska/gonilna Treibkette, samovodna Selbsthaltekette, sidrna Ankerkette, snežna Schneekette, tirna Gleiskette, varnostna Sicherheitskette, zaporna Sperrkette, za zapiranje Schließkette, na vratih Türkette, žage Sägekette)
izlagalna veriga tehnika die Kettenauslage
… verige Ketten-
(člen das Kettenglied, konec der [Kettenschluß] Kettenschluss, pretrganje der Kettenbruch, ščitnik das Kettenschutzblech, der Kettenschutz, der Kettenkasten)
členek na verigi das Kettengelenk
žvenketanje verig das Kettengeklirr
podoben verigi kettenförmig
biti v verigah in Ketten liegen
dati na verigo psa: anketten, an die Kette legen
dati/vkovati v verige in Ketten legen
odpeti/spustiti z verige losketten, abketten
strgati se z verige sich von der Kette reißen
povezati/skleniti se v verigo sich verketten
zapreti z verigo vrata: die Kette vorlegen