Franja

superbakterija samostalnik
biologija (zelo odporna vrsta bakterije) ▸ szuperbaktérium

superbus 3 (iz *super-bhu̯os: super in indoev. kor. *bhū- biti; prim. fuō, fuī in gr. ὑπερ-φυής)

I. (v negativnem pomenu)

1.
a) (o osebah) visoko (mogočno, moško) se noseč, ošaben, prevzeten, napihnjen (napuhnjen), ohol, domišljav, nadut, aroganten, predrzen (naspr. moderatus): non decet superbum esse hominem servom (= servum) Pl., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., superbus iuvenis, victor, superbae gentes V., domini V., Lucr., reges Poeta ap. Ci. ep., Lucr., diva Tib., utrum superbiorem te pecunia facit an … Ci. ep., laudato pavone superbior O., familia superbissima L., superbissimus homo Auct. b. Afr., homines … nocentissumi et idem superbissumi S.; šalj. v besedni igri: faciam ego hodie te superbum, nisi hinc abis Pl. naredim te visoko nesenega (= visokega) = pretepem te, da te bodo morali odnesti (ošabneži se namreč dajo raje nositi ali voziti, kot da bi sami hodili); z abl. causae (zaradi česa): viribus superbi Pl., donati omnes opibusque superbi V., superbus ambules pecuniā H., meo nunc superbus incedis malo H., parto regno superbus Cu.; kot subst. superbus -ī, m ošabnež, prevzetnež, oholež, napihnjenec, napuhnjenec, domišljavec, trmež, trmoglavec, kljubéstnik: parcere subiectis et debellare superbos V., procax et superbus Sen. ph.; kot priimek kralja Tarkvinija mlajšega Superbus -ī, m Ošabni, Prevzetni, Samosilni: Ci., L., O. idr. Adv. α) superbē: superbe et crudeliter imperare C., superbe alicui imperare (naspr. humiliter servire) L., superbe dominari L., superbe respondere N., superbe saeveque agere T., legatos appellare superbius Ci., preces alicuius superbius accipere T., decreta alicuius superbissime repudiare Ci., suas virtutes contra fortunam superbissime iactant L. β) (predklas.) superbiter: illa superbiter imperat Afr. ap. Non., superbiter contemtim conterit legiones Naev. ap. Non.; prim. Non. (p. 325, 5)
b) (o živalih) ošaben, šopireč se, šopiren: lupi Val. Fl., galli Mart., ales (sc. Phoenix) Mart.

2. metaf. (oz. analogno o neživih subj. in abstr. pojmih) visokonošen, visokonos, visoko noseč se, ošaben, prevzeten, domišljav, ohol, nečimrn (ničémuren), napihnjen, strog, izbirčen: arces, fasces H., aures L., oculi O., dens H. izbirčen, corpus H. izbirčno = razneženo, pomehkuženo, superbo (= fastidienti) ab inguine H., gressus glomerare superbos V. visokonoso (domišljavo) dirjati, manus, vultus Sen. tr., ignis, ratis Val. Fl., regna Tib., dictum, responsum, vita Ci., non enim est inhumana virtus neque immanis neque superba Ci., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci., ius Ci., iura, pax L., facinora S., iussa V., verba O., fortuna H., mores Pr., honor Stat., animus Iuv., superbius factum Auct. b. Afr., aures, quarum est iudicium superbissimum Ci. zelo stroga, izborna, lex superbissima L., superbissimus titulus Plin. iun., superbum est … et non ferendum dicere Ci. priča o prevzetnosti, aliud consilium (sc. instituere) superbum Ci. bi bilo prisilno, bi bilo prevratno; pesn. z inf.: quondam Herculeam servare superba pharetram Sil.; subst. n.: ne superbum esset Ci. da to ne bi bilo videti prevzetnost, da to ne bi bila prevzetnost, superba loqui Plin. iun. prevzetno govoriti. —

II. (v blagem, pozitivnem pomenu)

1. (o osebah) ponosen, vzvišen, visok, izvrsten, odličen: Atridae H., tui … iudiciis debes esse superba viri O. ponašati se, Aiaci non est tenuisse superbum O. slavno, hinc populum late regem belloque superbum venturum (sc. esse) V., Phoebe superbe lyrā Tib., quo fas est ire superbas virtute et factis animas Sil.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr. pojmih) imeniten, krasen, sijajen, odličen, slaven, bleščeč, dičen: apparatus habitusque L., ostrum aulaea V., postes auro spoliisque superbi V., superba civium potentiorum limina H., sedes superbae V., Cat., Ilium V., domus Sen. tr., palla O., arca Mart., illa quidem (sc. mensa) lauta est dapibusque instructa superbis Mart., merum H. izvrstno, triumphus H., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; occ.: pira Col., Plin. slastne hruške, olivae Plin. plemenite olive (neka debelejša, bolj mesnata vrsta oliv), herba Ap. h. = kamilica.

superveleslalomski zavoj stalna zveza
šport (vrsta smučarskega zavoja) ▸ szuperóriás-műlesikló kanyar

surcula -ae, f súrkula, vrsta trte: vennunculam inter optime deflorescentes et ollis aptissimam Campani malunt surculam vocare Plin.

Opomba: V besedilih najdemo tudi obl. scircula scírkula.

svetlobni mikroskop stalna zveza
(vrsta mikroskopa) ▸ fénymikroszkóp

svetlo pivo stalna zveza
(vrsta piva) ▸ világos sör

sveznánje s vseznalost: Sveznanje vrsta enciklopedije

sveži sir stalna zveza
(vrsta sira) ▸ friss sajt

syagrus -ī, f (tuj. σύαγρος) síagrus (síager), vrsta palme: Plin. — Kot nom. propr. Syagrus -ī, f Síagrus (Síager), predgorje v Arabiji: Plin.

sȳcē -ēs, f (tuj. συκῆ smokva) síka

1. bot. sicer peplis (mali (drobni) mleček, Euphorbia peplis Linn.) imenovana rastl.: Plin.

2. bot. vrsta smole ali smolastega lesa: Plin.

3. gnojni izcedek oz. krmeželj v kotičku očesa: Plin.

syncatēgorēma -atis, n (tuj. συγκατηγόρημα) sinkategorém, besedna vrsta, ki daje popoln pojem le v zvezi s kako drugo besedo (čisto lat. consignificantia): Prisc.

synodītae -ārum, m (tuj. συνοδῖται) sinodíti = „skupaj hodeči“, „skupaj živeči“, vrsta redovnikov: Cod. Th., Cod. I.

šanson samostalnik
(vrsta popevke) ▸ sanzon

ščitasti ognjenik stalna zveza
geografija (vrsta ognjenika) ▸ pajzsvulkán
Sopomenke: ščitasti vulkan

ščitasti vulkan stalna zveza
geografija (vrsta vulkana) ▸ pajzsvulkán
Sopomenke: ščitasti ognjenik

šestomer samostalnik
pesništvo (vrsta verza) ▸ hexameter
Sopomenke: heksameter

škotski karo stalna zveza
(vrsta vzorca) ▸ skót kocka

šolski slovar stalna zveza
(vrsta slovarja) ▸ iskolai szótár

španska otvoritev stalna zveza
šah (vrsta otvoritve) ▸ spanyol megnyitás

španska romanca stalna zveza
književnost (vrsta pesnitve) ▸ spanyol románc