Franja

odium -iī, n (odīre, gl. ōdī)

1. sovraštvo, mržnja, črt, sovražnost, zoprnost = nenaklonjenost (naspr. amor, benevolentia, favor, gratia), pl. odia tudi = pojavi (izrazi, vzgibi) sovraštva: Ter., H., Plin., Sen. ph., Sen. tr. idr., odium est ira inveterata Ci.; s subjektnim gen.: in odium Graeciae pervenit N. (gl. spodaj besedno zvezo), odio ingratae civitatis expulsus N.; z objektnim gen.: se non odio hominis (do moža) id fecisse N., odium mulierum, Autronii Ci., regis Iust., vestri Ci. do vas, defectionis C. zaradi odpada; z adj. ali svojilnim zaimkom: o. decemvirale L. do decemvirov, o. tuum Ter. do tebe, o. nostrum O. ali vestrum L. do nas, do vas; s praep.: o. in omnes Ci., in Romanos Vell., Aur., in mulieres Gell., nota in eum Seiani odia T., o. erga Romanos N., adversus Persas L., adversus hostes Val. Max., procerum odia inter se Iust., intestinum inter patres plebemque o. L. Pomni: odia sibi conciliare Ci. ali suscipere odium alicuius Ci. ep. ali in odium alicuius (per)venire N. nakopati si sovraštvo koga, incurrere in odia hominum Ci. priti (zabresti) v sovraštvo, alicui esse odio C. ali in odio L. osovražen (zoprn) biti komu, odio habere aliquem (aliquid) Pl., O. ali odium habere in aliquem (aliquid) Ci. sovraštvo (mržnjo) gojiti do koga (česa), črtiti (sovražiti) koga (kaj), odium concipere (suscipere N.) in aliquem Ci. sovraštvo naperiti (naperjati) proti komu (v koga), (za)sovražiti koga, in odium quemquam vocare Ci. ali odium facere (alicuius rei) Q., Plin. pristuditi, omrziti, omraziti, priskutiti koga (kaj), magno odio in aliquem ferri N. zelo črtiti koga, odium alicuius rei me cepit Ci. zasovražil sem kaj, mrzi mi kaj, priskutilo se mi je kaj.

2. meton. predmet sovraštva (mržnje) =
a) zoprn, osovražen, zagaten, neprijeten človek: Pl., Ter., Antonius, insigne odium (poseben predmet sovraštva) omnium hominum vel … deorum Ci., odium eos omnium populorum esse Iust.
b) zoprno, sovražno, nadležno vedenje: Ter., odio qui possit vincere regem H., quod erat odium! quae superbia! Ci.
c) zoprnost, neprijetnost, gnus, stud: neque agri neque urbis odium me percepit Ter. ni mi zoprno niti podeželje niti mesto, odio es Pl. neprijeten si mi, sin odio est vobis Pl., ne novi verbi assiduitas odium pariat Corn.

odjékniti to echo, to re-echo; to resound; to reverberate

močnó odjékniti (tudi figurativno) to find a loud echo

odkopavanj|e srednji spol (-a …) das Abgraben, Ausgraben, Freilegen; rudarstvo der Abbau (čelno Strebbau, komorno Kammerbau, z rušenjem Bruchbau, stebrno Blockbruchbau, stebrno z rušenjem Örterbruchbau, stropno Firstenbau)
podzemeljsko odkopavanje der Grubenbetrieb
roparsko/negospodarno odkopavanje der Raubbau (tudi figurativno)
način odkopavanja die Abbaumethode
čas odkopavanja ponesrečenca: die Ausgrabezeit

odli|ti (-jem) odlivati abgießen (tudi tehnika)

odloča|ti [ó] (-m) odločiti entscheiden (se sich), Entscheidungen treffen/fassen
odločati o entscheiden über, bestimmen über
tudi odločati (sodelovati pri odločitvi) mitentscheiden, mitreden, das Mitspracherecht haben
(biti odločilen) maßgebend sein, ausschlaggebend sein; pri enakem številu glasov pri glasovanjih: den Stichentscheid haben, dirimieren
odločati o čem z glasovanjem abstimmen über, durch Abstimmung entscheiden
pravo sodno: befinden
človek, ki odloča der Entscheidungsträger

odlog [ò] moški spol (-a …) der Aufschub (tudi figurativno), die Aufschiebung; samo figurativno die Schonfrist; plačila: die Stundung
odlog izvršbe Exekutionsstundung
odlog plačil Zahlungsstundung, Zahlungsaufschub
odlog izvršitve kazni Strafaufschub
figurativno zadnji odlog die Galgenfrist
brez odloga (takoj) ohne Aufschub

odložen¹ [ê] (-a, -o) abgelegt (tudi za obleko); (nakopičen, uskladiščen) abgelagert
zbiranje odloženih oblačil die Altkleidersammlung

odloži|ti¹ (-m) odlagati

1. obleko, klobuk ipd.: ablegen
ne odložiti anbehalten, klobuk: aufbehalten

2. (dati iz rok) ablegen, fortlegen, weglegen, breme na tla: abstellen, niederstellen, niedersetzen

3. v arhiv: ablegen, zu den Akten legen (tudi figurativno)

4. (razbremeniti se) abladen

5. da obleži: hinlegen, niederlegen

6.
odložiti funkcijo (odstopiti) die Funktion/das Amt niederlegen

7. usedline, pesek, kaj v človeška tkiva ipd.: kemija, medicina ablagern, einlagern, kemija absetzen

odpor|en [ó] (-na, -no) widerstandsfähig; (trden, odporen proti obrabi) strapazierfähig; (obstojen) beständig; medicina widerstandsfähig, proti: gefeit (gegen) (tudi figurativno); -fest, -beständig, -sicher (za mraz winterfest, proti ognju feuerfest, obrabno verschleißfest, na pline gasfest, na radiranje radierfest, proti alkalijam alkalibeständig, alkalifest, proti bakterijam bakterienbeständig, proti drsenju rutschsicher, rutschfest, proti iztrgovanju rupffest, proti kislinam säurefest, säurebeständig, proti koroziji korrosionsfest, korrosionsbeständig, proti krizi krisenfest, krisensicher, proti lomu bruchfest, proti maščobam fettbeständig, proti moljem mottenecht, mottenfest, proti ognju feuersicher, feuerfest, proti olju ölfest, proti plesni schimmelfest, proti rji rostbeständig, proti staranju alterungsbeständig, proti suši dürreresistent, proti svetlobi lichtecht, proti tresljajem rüttelfest, erschütterungsfest, proti udarcem stoßfest, proti visoki temperaturi hochtemperaturfest, proti vlagi feuchtigkeitsbeständig, proti vremenskim vplivom wetterbeständig, wetterfest, proti zmrzali winterhart, tlačno druckfest, toplotno wärmebeständig, udarno schlagfest, v vročini warmfest)
biti odporen proti (einer Sache) widerstehen, resistieren, resistent sein, beständig sein

odpornost [ó] ženski spol (-i …) die Widerstandskraft (tudi medicina), die Widerstandsfähigkeit; medicina die Feiung; rastlinstvo, botanika die Resistenz; (vzdržljivost) die Strapazierfähigkeit; der -widerstand, die -festigkeit, die -beständigkeit, die -resistenz, (proti obrabi Verschleißfestigkeit, proti utrgu Reißwiderstand, proti drgnjenju Abriebfestigkeit, proti kislinam Säurebeständigkeit, proti koroziji Korrosionsfestigkeit, Korrosionsbeständigkeit, proti mrazu Frostresistenz, proti obrabi Abnutzfestigkeit, proti ognju Feuerwiderstand, Feuersicherheit, proti oksidaciji Oxidationsbeständigkeit, proti suši Trockenresistenz, proti vročini Hitzeresistenz, v vročini Warmfestigkeit, prebojna Durchschlagfestigkeit, prepogibna Falzfestigkeit, tlačna Druckfestigkeit, toplotna Wärmebeständigkeit, Hitzebeständigkeit, udarna Schlagfestigkeit, zatržna Einreißfestigkeit)

odpoved² [ô] ženski spol (-i …)

1. čemu: der Verzicht (auf) (tudi pravo); delna: Teilverzicht (dediščini Erbverzicht, jedrskemu orožju Kernwaffenverzicht, nasilju Gewaltverzicht, porabi Konsumverzicht, pravnim sredstvom Rechtsmittelverzicht, tožbi Klageverzicht)
odpoved nasilju der Gewaltverzicht
(pogodba o odpovedi nasilju das Gewaltverzichtsabkommen)
odpoved prestolu der Thronverzicht, die Abdankung

2. (opustitev) die Aufgabe; figurativno die Absage (an)

3. (odrekanje) die Entsagung
poln odpovedi entsagungsreich, entsagungsvoll

odpravi|ti¹ (-m) odpravljati suženjstvo, tlačanstvo, predpise, napake: abschaffen; zakon, cenzuro, vrsto kazni: aufheben; napake, pomanjkljivosti: heilen (tudi pravo), beheben, naknadno: nachbessern; (odstraniti) beseitigen; konflikte, spore, krize: beilegen
odpraviti kaj Abhilfe schaffen
odpraviti motnje elektrika sprejema: entstören
odpraviti popačenje entzerren
odpraviti zastoj v (etwas) entstauen
medicina odpraviti otroka (narediti splav) abtreiben

odprte karte ženski spol množina offene Karten
igrati z odprtimi kartami mit offenen Karten spielen (tudi figurativno)

odprtin|a ženski spol (-e …) die Öffnung (tudi anatomija), das Loch; pomorstvo v ladijskem krovu: die Luke; žepa ipd.: der Eingriff; ozka, podolgovata: der Schlitz; na pisemskih nabiralnikih ipd.: der Einwurf, Briefeinwurf; v zidu: die Aussparung, der Durchbruch, Mauerdurchbruch; okenska: das -fenster (deteljičasta Kleeblattfenster, rozetna Passfenster, v obliki ključavnice Schlüssellochfenster); na puškini cevi: die Mündung; vstopna/izstopna za človeka: tehnika der Einstieg, der Ausstieg, der Durchstieg, das Mannloch, das Schlupfloch; okence za kontrolo instrumentov: das Schauglas, die Schauöffnung, das Schauloch, za dotok/dovajanje: der [Einlaß] Einlass (zraka [Lufteinlaß] Lufteinlass), der Einlauf, za odtok/ odvajanje: der [Auslaß] Auslass, der Ablauf; -öffnung, -loch (analna Analöffnung, tehnika čistilna Räumungsöffnung, živalstvo, zoologija dihalna Atemöffnung, Atemloch, živalstvo, zoologija izpraznjevalna Auswurföffnung, izstopna Austrittsöffnung, živalstvo, zoologija Ausströmöffnung, medicina izstrelna [Ausschußöffnung] Ausschussöffnung, iztočna [Ausflußöffnung] Ausflussöffnung, tehnika Lenzloch, rastlinstvo, botanika kalilna Keimloch, tehnika kontrolna Kontrollöffnung, anatomija nožnična Scheidenöffnung, živalstvo, zoologija gnezdilnega dupla Nestloch, za veho na sodu Spundloch, okenska Fensteröffnung, polnilna Einfüllöffnung, prebodna Abstichloch, prehodna [Durchlaßöffnung] Durchlassöffnung, pretočna [Durchflußöffnung] Durchflussöffnung, prijemna Griffloch, strešna Dachöffnung, telesna Körperöffnung, ustna Mundöffnung, Maulöffnung, vhodna Flugloch, Einflugloch, tehnika vlivalna Eingießloch, vstopna Einströmöffnung, zračna Luftloch, zvočna Einsprechöffnung, Schallöffnung)
velikost odprtine die Öffnungsweite

odsekan [é] (-a, -o) abgehackt (tudi figurativno), schroff (tudi figurativno); odgovor: kurz angebunden

odskóčen

odskóčna deska jumping board, springboard (tudi figurativno); figurativno jumping-off place (ali point)

odskočn|i [ó] (-a, -o)
odskočna deska šport das Sprungbrett (tudi figurativno), v cirkusu: das Schleuderbrett
šport odskočna miza der Absprungtisch

odstrel [é] moški spol (-a …) lovstvo der [Abschuß] Abschuss (tudi figurativno)
lovstvo gojitveni odstrel [Hegeabschuß] Hegeabschuss
premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
seznam za odstrel die [Abschußliste] Abschussliste (tudi figurativno)
načrt odstrela der [Abschußplan] Abschussplan

odtájati to thaw (out) (koga someone)

odtájati se to thaw (tudi figurativno)

odten|ek [é] moški spol (-ka …) die Nuance (tudi figurativno), die Tönung, Abtönung, die Schattierung, Abschattierung, der Zwischenton
barvni odtenek die Farbtönung, der Farbton
-ton (v zlato Goldton, v rdeče Rotton), pri fotografijah: der Stich (modri Blaustich, rdeči Rotstich)
v odtenkih iste barve Ton in Ton (gehalten)