Franja

Pharos (ali Pharus) -ī, acc. -on, f (Φάρος) Fáros

1. otoček pri Aleksandriji v Egiptu s slovečim svetilnikom, ki ga je dal zgraditi Ptolemaj Filadelf (še zdaj Pharos ali Raudhat el Tin „Smokvov vrt“); otoček je z mestom povezoval jez: Auct. b. Alx., Mel.; o svetilniku: C., Auct. b. Alx., Suet.; kot masc.: ad exemplum Alexandrini Phari Suet.; meton. (pesn.) = Egipt: Lucan., Stat.; kot masc.: clarus Pharos Val. Fl. — Od tod
a) adj. Pharius 3 (Φάριος) fároški: aequor Lucan.; meton. = egíptovski, egipčánski: iuvenca (= Io) O., (o Izidi) Mart., turba Tib. Izidini svečeniki, coniux (= Cleopatra) Mart.
b) Phariacus 3 fároški; meton. = egíptovski, egipčánski: sistra Ap.
c) subst. Pharītae -ārum, m Farošáni, preb. otoka Faros: Auct. b. Alx.

2. otok ob obali Dalmacije (prej Parus, Πάρος, zdaj Hvar): Mel.

Pharsālus (in Pharsālos) -ī, f (Φάρσαλος) Farzál, mesto v južni Tesaliji, znano po Cezarjevi zmagi nad Pompejem l. 48 (zdaj Pharsala, tudi Fersala): L., Lucan. — Od tod adj.

1. Pharsālicus 3 farzálski: acies Ci., Sen. ph., Vell., annus, rura Lucan.

2. Pharsālius 3 (Φαρσάλιος) farzálski: terra L., fuga, pugna Ci., tecta Cat.; subst. Pharsālia -ae, f (Φαρσαλία)
a) farzálsko obmestje, območje okoli Farzála: O., L. epit., T., Cat., Lucan.
b) Farzálija, naslov ohranjene Lukanove junaške pesnitve: Lucan.

Phasēlis -idis, f (Φασηλίς) Fazélida

1. mesto v Likiji: Ci., L. — Od tod Phasēlītae -ārum, m Fazelíti, Fazélidci: Ci.

2. mesto v Judeji s palmovimi nasadi: Plin., Lucan. — Od tod adj. Phasēlīnus 3 fazélidski: oleum Plin. fazelidsko palmovo olje.

Phāsis -idis in -idos, acc. -in, -im, voc. Phāsi (Φᾶσις)

1. m Fázid (Fázis), mejna reka med Malo Azijo in Kolhido (zdaj Rioni): O., V., Pr., Stat., Mel.

2. f Fázida, mesto ob Fazidovem izlivu v Črno morje: Mel., Plin. — Od tod
a) Phāsis -idis, acc. -ida, adj. f fázidska, pesn. = kólhidska: volucres Mart. fazani; subst. Phāsis (sc. femina) Kólhijka, Kolhídka (= Medea): O.
b) Phāsiacus 3 (Φασιακός) fázidski; pesn. = kólhijski, kolhídski: O., coniux (= Medea) Sen. tr.
c) Phāsiānus 3 (Φασιανός) fázidski: avis Plin. = subst. phāsiāna, f: Plin. ali phāsiānus, m: Suet. fazan (grivnjač) (Phasianus colchicus Linn.).
d) Phāsias -adis (-ados), adj. f (Φασιάς) fázidska, pesn. = kólhijska, kolhídska; kot subst. Kólhijka, Kolhídka: puella O. ali samo Phasias (= Medea) O.

Phēge͡us -eī in -eos, m (Φηγεύς) Fegêj, kralj v Psofidi, Alfezibojin oče, ki je dal umoriti svojega soprogi nezvestega zeta Alkmajona: Hyg. — Od tod adj. Phēgēïus 3 Fegêjev: ensis O. Phēgis -idos, acc. -ida, f Fégida, Fegejeva hči (= Alphesiboea): O.

Phēgia -ae, f (Φηγία) Fégija, mesto v Arkadiji, pozneje imenovano Psōphis Psofida. — Od tod adj. Phēgiacus 3 (Φηγιακός) fégijski: Erymanthus O.

Phēmius -iī, m (Φήμιος) Fémij, slavni citrar z Itake; od tod apel. = dober citrar: O.

Phēmonoē -ēs, f (Φημονόη) Femóno(j)a, Apolonova hči in njegova prva svečenica v Delfih: Plin., Isid.; od tod apel. = prerokinja, vidkinja, vedeževalka nasploh: Lucan., Stat.

phenē -ēs, f (gr. φήνη) féna, vrsta sokola; od tod nom. propr. Phenē -ēs, f Féna, Perifova (Periphos) soproga, ki je bila spremenjena v sokola: O.

Pheneus (ali Pheneos) -ī, f (Φένεος) Fénej, mesto v Arkadiji (zdaj Phonia) ob jezeru z istim imenom (zdaj Mauronero „Črna voda“), katerega vodo so imeli za smrtonosno: L., O., V., Cat., Plin. — Od tod Pheneātae -ārum, m (Φενεᾶται) Feneáti, Fénejci, preb. mesta Fenej: Ci., Lact.

Pherae -ārum, f (Φεραί) Fêre

1. obrežno mesto v Meseniji: L., N.

2. mesto v Tesaliji s pristaniščem, imenovanim Pagasae (Pagaze), Admetova prestolnica (zdaj Velestino): Ci., L. — Od tod adj. Pheraeus 3 k (tesál(ij)skim) Feram spadajoč, fêrski: Alexander Pheraeus Ci., N. ali samo Pheraeus O. Aleksander Ferski (iz Fer), kruti tiran v Ferah v letih 370—357 pr. Kr., gens O. krut rod (kakršen je bil rod tirana Aleksandra); pesn. metaf. = tesál(ij)ski: vaccae O. Admetove krave, ki jih je pasel Apolon; subst. Pheraeī -ōrum, m (Φεραῖοι) Fêrci, Ferájci, preb. (tesal(ij)skih) Fer: Ci.

Phereclus -ī, m (Φέρεκλος) Fêreklos, gradbenik, ki je Parisu zgradil ladjo, na kateri je ta odpeljal Heleno; od tod adj. Phereclēus 3 (Φερεκλεῖος) Fêreklov: puppis O.

Pherecōdēs -is, m (Φερεκύδης) Ferekíd

1. slavni filozof z otoka Siros (ok. 550), Pitagorov učitelj: Ci., Plin., Ap., Hyg. — Od tod adj. Pherecōdēus 3 Ferekídov: Ci.

2. grški logograf iz Aten (ok. 460): Ci.

Pherēs -ētis, m (Φέρης) Fêres (Ferét), vladar v Ferah, Admetov oče; od tod Pherētiadēs -ae, m Feretiád, Feresov (Feretov) sin (= Admetus): O.; pl. Pherētiadēs -um, m Feretiádi, preb. mesta Puteoli, bajeslovni Feresovi (Feretovi) potomci: Sil.

Phīdiās -ae, acc. -ān, m (Φειδίας) Fídias (Fídija, Fejdías)

1. slavni atenski kipar, Periklov sodobnik: Ci., Q., Plin. — Od tod adj. Phīdiacus 3 (Φειδιακός) Fídijev (Fejdíjev): O., Iuv., Mart., Pr.

2. Atenec, za časa Sule vladar atenske države: N.

Philadelphīa -ae, f (Φιλαδέλφεια) Filadelfíja, mesto v Lidiji (zdaj ruševine pri kraju Alâşehir); od tod preb. Philadelphēnī -ōrum, m Filadelfíjci: T., Plin.

Philētās (in Philītās) -ae, m (Φιλήτας, Φιλίτας) Filétas (Filítas), grški elegik s Kosa, Teokritov učitelj in Propercijev vzornik: Q., Pr. — Od tod adj. Philētēus (Philētaeus) 3 Filét(as)ov: Pr.

Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Philistaea -ae, f Filistêja (Filistêjsko), metaf. Palestína: Hier.; od tod Philist(h)aeus -ī, m Filistêjec: Vulg.; preb. Philistīnī -ōrum, m Filistêjci: Vulg.