Franja

ἐξ-ηττάομαι pass. podležem, sem slabejši (preslab), τινός v čem.

ἐξ-ικνέομαι d. m. 1. pridem, dospem kam, dosežem kaj τί, πρός τι, τινά; τόξευμα zadene, nese, doseže, τινός koga, ἐπὶ βραχύ ne daleč, ἐπὶ πλεῖστον najdalje segam (o očeh); ὅσον ἦν ἐξικέσθαι ἀκοῇ kolikor sem mogel izvedeti. 2. dosegam koga, πρὸς τὸν ἄεθλον kos sem komu v boju; ἐπὶ πᾶν τῷ ὀνόματι povsod sem znan, ἔργῳ οὐδὲ τἀναγκαῖα izvršim. 3. zadostujem, dostajam χρήματα.

ἐξ-ισόω [adi. verb. ἐξισωτέον] 1. act. napravljam kaj enako čemu, izenačujem, κἀξισώσαντε ζυγὰ ἠλαυνέτην spravila sta vpregi vštric in sta vozila, ἅ σ' ἐξισώσει σοί τε καὶ τοῖς σοῖς τέκνοις ki te bodo izenačili s teboj in s tvojimi otroki (= pokazale bodo, da si brat svojih lastnih otrok), μηδ' ἐξισώσῃς τάσδε τοῖς ἐμοῖς κακοῖς ne stori njih nesreče enake moji; μητρὶ δ' οὐδὲν ἐξισοῖ ne ravna kakor mati. 2. pass. postanem enak, sem enak, φύλοπις se spravi, pomiri; τοῖς ἄλλοις πρός τι ravnam v čem kakor drugi.

ἐξ-ίστημι, NT ἐξ-ιστά(ν)ω [gl. ἵστημι, inf. pf. NT ἐξεστακέναι] 1. trans. postavljam vun ali proč, odvračam, τοῦ φρονεῖν ali φρενῶν zmedem, pripravljam ob pamet; razburjam, povzročujem, mamim, plašim NT. 2. intr. a) stopim vun ali proč, odstopim, grem komu s pota, umaknem se, udam se, bežim, odidem τινός, τινί, τινά, ἐκ τοῦ μέσου; πλόκαμος ἐξ ἕδρας se premakne; pren. izpreminjam se (o mišljenju), οἶνος ἐξίσταται se pokvari, νοῦς se izpridi, πρόσωπα ἐξεστηκότα popačen, grd obraz; b) iz uma sem, izgubim zavest, zmedem se τοῦ φρονεῖν; NT čudim se, zavzamem se, strmim; c) odlagam, odrečem se ἀρχῆς; καρδίας τὸ δρᾶν dam se pregovoriti, da kaj naredim, (ali: odstopim od svoje namere); d) μαθημάτων pozabim; τοῦ τὰ δεινὰ ἀναλογίζεσθαι izbijem si misel na nevarnost iz glave.

ἐξ-ογκόω vzdigujem; pass. napolnjen sem, šopirim se, napihujem se.

ἔξ-οιδα [def. pf. s plpf. ἐξῄδη] poet. dobro vem, ἔξοιδα ἀνὴρ ὤν vem, da sem človek.

ἐξ-οίχομαι d. m. ep. poet. (praes. s perf. pom.) izšel, odšel sem.

ἐξ-ομοιόω 1. act. napravljam kaj enako ali podobno čemu τινά τινι. 2. pass. sem enak, podoben v čem τινί.

ἐξ-οράομαι puss. poet. od daleč sem viden, vidijo me od daleč; gl. ἐξ-εῖδον.

ἐξ-υβρίζω sem, postanem prevzeten, vdam se prevzetnosti, ἐς τόδε prevzamem se, prevzetujem, grešim, upiram se, τάδ' ἐξυβρίζει govori tako prevzetno, tako zmerja.

ἐξ-υπεῖπα nasvetoval sem τινί τι.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.

ἔξωθεν adv. 1. od zunaj, iz tujine. 2. = ἔξω; NT τὸ ἔξωθεν od zunaj, vnanjost, οἱ ἔξωθεν zunaj stoječi, ὁ ἔξωθεν λόγος postranska reč, stranska okoliščina, govor, ki se ne tiče stvari, ἔξωθέν εἰμι τῆς συμφορᾶς tuj sem usodi.

ἐπ-αγανακτέω sem nejevoljen.

ἐπ-αγγέλλω 1. act. a) napovem, oznanjam, razglašam, javljam, naznanjam τί, εἴς τι obljubljam; b) nasvetujem, ukrepam, zapovedujem, velevam, zahtevam τί, acc. c. inf.; στρατιὰν ἔς τινα zahtevam od koga čete, τινί obračam se na koga, zahtevam kaj od koga. 2. med. a) javljam o sebi, obetam, ponujam se; trdim, da hočem (morem) kaj storiti, ἀρετήν pravim, da sem učitelj kreposti, obetam, napovedujem, da bom kaj učil Pl. Gorg. 447 c; τεθνάναι zastavljam glavo, θεοσέβειαν obetam pobožnost, hočem biti pobožen NT; b) zahtevam, ukazujem za se, svetujem, predlagam τί, pošiljam (po poslih) povelje inf., τινί τι, τινὶ ὅπως.

ἐπ-αινέω [fut. ἐπαινέσομαι, -έσω, aor. ἐπῄνεσα, pf. ἐπῄνεκα, -ημαι, aor. pass. ἐπῃνέθην, fut. pass. ἐπαινεθήσομαι, ep. aor. ἐπῄνησα] 1. odobravam, ploskam, pritrjujem, zadovoljen sem, zlagam se τινί. 2. hvalim, slavim τινά, τί, τινὰ ἐπί τινι, ὅτι, acc. c. inf., σὲ πάντα v vsakem oziru, τοὺς θεούς zahvaljujem se. 3. na-, prigovarjam, vzpodbujam, svetujem, θαρσεῖν priporočam, σιγᾶν ἐπῄνεσα prosim, molči.

ἐπ-ᾱΐσσω, at. ἐπ-ᾴσσω, ττω [aor. pt. ep. ἐπαΐξας iter. ἐπαΐξασκε] 1. act. naskakujem, (pri)drevim za kom, napadam, zaganjam se, planem, vderem jo τινός, τινί, εἴς τι, τινά, τί, πάλιν hitim nazaj. 2. med. sem uren, hitro se kretam, zaletim se, zaženem se na τί, ἄεθλον planem v boj.

ἐπ-ακούω 1. (po)slušam, slišim, τί τινος kaj od koga. 2. uslišim koga, ugodim komu, κελεύματι pokoren sem, ubogam.

ἐπ-αλαστέω ep. sem nejevoljen, jezim se, srdim se.

ἐπ-αμφοτερίζω (ἀμφότερος) nagibljem se na obe strani, omahujem, sem neodločen, držim sedaj s to, sedaj z drugo stranko.