Franja

elementare agg.

1. prvinski, elementaren

2. temeljen, osnoven:
cognizioni elementari osnovno znanje
scuole elementari (le elementari) osnovna šola

élever [elve] verbe transitif dvigati, dvigniti; povzdigniti; zvišati (ceno); pospešiti (pulz); postaviti (zid, hišo, spomenik); musique transponirati; mathématiques potencirati; vzgajati, vzgojiti; rediti

s'élever dvigati se, dvigniti se; vzleteti; nastati (prepir); po-, zvišati se (cena, temperatura); stati (drevo); znašati (vsota); zavihteti se, zagnati se kvišku
s'élever contre quelqu'un nastopiti, izjaviti se proti komu
ses enfants sont élevés njegovi otroci so odrasli
élever au carré (mathématiques) kvadrirati
élever une critique, une protestation kritizirati, protestirati
la facture s'élève à 200 francs faktura znaša 200 frankov
élever la jeunesse vzgajati mladino
élever des moutons rediti koštrune
élever le niveau de vie de la population zvišati življenjski standard prebivalstva
élever des objections, des doutes ugovarjati, izraziti dvome
élever des difficultés delati težkoče, težave
élever le prix des denrées dvigniti cene živil
s'élever sur les pointes des pieds postaviti se na prste
élever des soupçons zbuditi sum
élever le ton dvigniti glas, (za)groziti
élever la voix dvigniti svoj glas, oglasiti se k besedi

elicōnio agg. (m pl. -ni) lit. helikonski, pesniški:
le vergini eliconie muze

elleborus (helleborus) -ī, m, pogosteje elleborum (helleborum) -ī, n (gr. ἐλλέβορος, ἑλλέβορος) teloh (beli in črni), ki so ga starodavniki uporabljali kot klistir in kot zdravilo za razne bolezni, poseb. za blaznost: Val. Max., Pers., Col., Plin., Sen. ph., Ap., Gell. idr., elleborum hisce hominibus opus est Pl. = ti ljudje so zreli za norišnico, expulit elleboro morbum H., danda est ellebori multo pars maxima avaris H.; zaradi svoje grenkobe preg.: saviolum tristi tristius elleboro Cat.

Opomba: Obl. (h)elleborus le v pl.: V., Col. poet, Cael.

élu, e [elü] adjectif izvoljen, izbran; masculin, parlement poslanec; masculin, féminin izvoljenec, -nka; religion izvoljenec; (religion)

le peuple élu (od Boga) izbrano ljudstvo

eludere^* v. tr. (pres. eludo) izmikati se, izogniti, izogibati se; izigrati, izigravati, prevarati, pretentati:
eludere la legge izigrati zakon
eludere le speranze prevarati upe

émaner [emane] verbe intransitif izhajati, izvirati; izžarevati

le pouvoir émane du peuple oblast izhaja iz ljudstva

emballer [ɑ̃bale] verbe transitif zapakirati, zaviti; familier, figuré navdušiti; populaire nahruliti, grajati; populaire aretirati, zapreti

s'emballer splašiti se (konj), figuré vzkipeti, razburiti se; navdušiti se; familier izginiti
emballer le moteur dati poln plin, preveč pognati motor
être emballé pour quelqu'un biti do ušes zaljubljen v koga

embarras [ɑ̃bara] masculin zapreka, ovira; nadlega; zastoj, zmešnjava; figuré težava, zadrega, stiska

embarras d'argent denarna zadrega, stiska
embarras gastrique želodčne motnje
embarras de la langue jecljanje
embarras de paiement plačilne težkoče
embarras du choix zadrega zaradi prevelike izbire
embarras de voitures prometni zastoj na cesti
faiseur masculin d'embarras bahač, širokoustnež
le voilà dans l'embarras on je v neprijetnem položaju, v škripcih
n'avoir que l'embarras du choix ne vedeti, kako bi se odločili; imeti težko izbiro
être dans l'embarras biti v stiski
faire des embarras, de l'embarras važnega še delati; imeti ali staviti velike zahteve
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
susciter des embarras à quelqu'un komu težave delati ali pripraviti
tirer quelqu'un d'embarras komu iz stiske pomagati

embarrasser [ɑ̃barase] verbe transitif ovirati, delati napoto; otežkočati, delati zapreke; figuré spraviti v zadrego, zmesti; zabasati, zapreti (pot); zamašiti (cev)

ces colis embarrassent le couloir ti paketi delajo napoto na hodniku
cette question a embarrassé le candidat to vprašanje je spravilo kandidata v zadrego
s'embarrasser zmesti se; zaplesti se; nakopati si na vrat; biti zaskrbljen (de za); preobložiti se (de z); zatakniti se (govornik)
s'embarrasser de paquets preobložiti se s paketi
ne pas s'embarrasser de quelque chose ne se brigati za kaj, ne se vznemirjati zaradi česa
s'embarrasser de l'avenir skrbi si delati glede bodočnosti

embaumer [ɑ̃bome] verbe transitif napolniti s prijetnim vonjem, nadišaviti, širiti vonj; balzamirati; verbe intransitif duhteti, dišati, familier dišati (quelque chose po čem)

les fleurs embaument le jardin cvetlice širijo prijeten vonj po vrtu
ces roses embaument te vrtnice lepó dišé
les draps embaument la lavande, la violette rjuhe dišé po sivki, po vijolicah

emblème [ɑ̃blɛm] masculin emblem, znak, znamenje, značka, simbol; pluriel insignije

le drapeau est l'emblème de la patrie zastava je simbol domovine

emboîter [ɑ̃bwate] verbe transitif dati v škatlo; vtakniti neko stvar v drugo stvar; théâtre izžvižgati

s'emboîter vklopiti se, včepiti se
emboîter le pas à quelqu'un pobirati stopinje za kom, posnemati koga, ravnati se po kom; militaire ujeti korak

embrasser [ɑ̃brase] verbe transitif obje(ma)ti; poljubiti; zaje(ma)ti, obsegati, vsebovati; izbrati; sprejeti

s'embrasser objeti se, poljubiti se
embrasser quelqu'un sur la bouche, sur le front poljubiti koga na usta, na čelo
embrasser la cause de quelqu'un pridružiti se komu, potegniti s kom
embrasser du regard zaobjeti s pogledom
embrasser un métier izbrati si poklic
nos recherches embrassent un domaine très large naše raziskovanje zajema zelo široko področje
qui trop embrasse mal étreint (proverbe) kdor preveč objame, ničesar ne zajame

emigrant samostalnik
(kdor se izseli v tujino) ▸ emigránsJe politični emigrant, večino svojega življenja je preživel v Argentini. ▸ Politikai emigráns, aki élete nagy részét Argentínában élte le.
Eno največjih evropskih pribežališč za emigrante je Italija. ▸ Olaszország az emigránsok egyik legnagyobb európai menedékhelye.
Sopomenke: izseljenec

éminence [eminɑ̃s] féminin vzpetina, višina; grič; eminenca; anatomie izrastek, štrlina; vieilli, figuré izvrstnost

Son Eminence le cardinal njegova eminenca kardinal
l'Eminence grise (histoire) pater Joseph (Richelieujev zaupnik in svetovalec); figuré tajni svetovalec (kake uradne osebnosti ali stranke)

ēmineō -ēre -minuī (—) (prim. mentum, mōns)

I.

1. (ven) moleti, štrleti iz česa: Lucr., Cels., Sen. ph., Vop., ne quid emineret, ubi ignis hostium adhaeresceret C., duobus eminentibus promunturiis C., si quae vetustate radices eminebant S., nihil emineant … ungues O., sinus lunae similis, cum eminent cornua Cu. Od kod? z abl.: Dareus curru sublimis eminebat Cu. je molel kvišku, moles aquā eminebat Cu., rex aggere longe eminet Val. Fl.; z acc.: nostros montes … eminet ille locus Lact.; s praep.: ut non amplius digitis quattuor ex terra eminerent (stipites) C., columella non multum e dumis eminens Ci., ex summo temone hastae … eminebant Cu.; prim.: ita ut per costas ferrum emineret L. Kam? z adv.: huc illi stipites … ab ramis (z vejami) eminebant C.; s praep. in acc.: iugum directum eminens in mare C., hasta in partes eminet ambas O., plura spicula eminebant in adversum Cu., cervis eminentibus ad commissuras pluteorum C., eminere super murum C., belua super ipsos fluctus dorso eminens Cu., dextra omnis acies extra proelium eminens L., hastae multum ultra temonem eminentes Cu. Kje?: machina, in qua undique praeacuti stimuli eminebant Val. Max., in medio … nemore columnam eminere Cu. S čim?: ut capite paululum emineat (paxillus) Cels., eminere dorso Cu., Plin.

2. occ. (slikarsko) ospredje tvoriti: ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q. — Adj. pt. pf. ēminēns -entis (kvišku) moleč, štrleč, visoko ležeč: Cels., Q., Suet. idr., oculi, genae Ci., canes Scyllae Ci., saxa Cu., eminentibus saxis nisus S., area L., (trabes) paulo … eminentiores, quam extremi parietes erant C., eminentissimus mons Fl., id, quod in montibus eminentissimum Q.; subst. neutr.: species, quae nihil habeat eminentis Ci., inaequaliter eminentia rupis L. neenake štrline na skali; occ. (slikarsko): eminens effigies Ci.

— II. pren.

1. jasno (po)kazati se, v oči bíti, viden (očiten) biti ali posta(ja)ti: quod quo studiosius absconditur, eo magis eminet Ci., quorum eminet audacia Ci., toto ex ore crudelitas eminebat Ci., quae (altitudo animi) maxime eminet contemnendis … doloribus Ci., cum pigritia et desperatio in omnium vultu emineret L. sta se vsem brala z obraza, eminet ante oculos, quod petis, ecce tuos O., per verba vulgi vox eminet una O. iz besed … zveni le en glas, etiam in voce sceleris atrocitas eminet Cu., vox tamen Alcimedes planctus super eminet omnes Val. Fl. je razločen izmed … , in quorum ore amor eminebat Sen. ph., sententiae ipsae magis eminent Q., primum metus eius, mox gaudium eminuit Plin. iun.

2. na vrh priti (prihajati): vix ex gratulando miser iam eminebam Pl.

3. (navzven) stremeti, stremeti za čim: si iam tum, cum erit (animus) inclusus in corpore, eminebit foras Ci., animus in futura eminens Sen. ph.

4. izkaz(ov)ati se, odlikovati se, prekašati koga, kaj: Sen. rh., Fl., Aur., Eutr., libenter de iis detrahunt, quos eminere vident altius N., eminet vis, potestas nomenque regium Ci., tantum eminebat virtus L., legendus, qui eminebat Vell., claritudine eminuit Vell., Philippicas (orationes) Demosthenis iisdem eminere virtutibus Q., multarum artium scientia … eminet et excellit T.; s praep.: Demosthenes unus eminet inter omnes in omni genere dicendi Ci., in his omnibus eminuit Plato Q., robore corporis super ceteros eminens Cu., supra eam (veritatem) eminere visus est Sen. ph. Od tod adj. pt. pr. ēminēns -entis izvrsten, izbran, odličen, izreden, nenavaden: Q., eminentior illorum temporum eloquentia T., eminentes oratores T., quinqueremis inter ceteras velocitate (abl. causae) eminens Cu.; subst.: sinistra erga eminentes interpretatio T. zoper odlične osebe. „Eminentissimus“ „preodlični“, v času rimskih cesarjev naslov, ki sta ga imela praefectus praetorio in magister militum: Cod. I. — Adv. komp. ēminentius odličneje, zavzeteje: Amm., Aug., eminentius natus Sid. plemenitejšega rodu.

ēmolumentum, mlajše ēmolimentum, -ī, n (ēmolere, torej = kar pri mletvi odpade žita) mlevski dobiček; le pren.

1. dobiček, korist: Vell., Plin., Iuv., Suet., tibi sit emolumentum honoris Pl., emolumenta et detrimenta Ci., ad maleficium nemo conatur sine emolumento accedere Ci., boni nullo emolumento impelluntur in fraudem Ci., victoria nobilium emolumento debet esse rei publicae Ci. naj bo koristna, naj koristi državi, emolumenta pacis T. blagosti; redkeje o osebah: ut sociis emolumentum esset (transfuga) L.

2. konkr. stavba, zgradba: Cod. Th.

émotionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif emocionalen, čustven

empêcher [ɑ̃pɛše] verbe transitif ovirati, preprečiti; upreti se (quelque chose čemu)

s'empêcher de (rire) vzdržati se, zadržati se (smeha)
empêcher quelqu'un de travailler preprečiti komu delo, da bi delal
empêcher le progrès de la maladie zaustaviti napredovanje bolezni
la grippe m'a empêché de partir gripa mi je preprečila odhod
il a dû se soumettre, n'empêche qu'il avait raison moral se je ukloniti, pa vendar je imel prav
(familier) n'empêche to ni noben razlog (proti)
je ne puis m'empêcher de rire ne morem si kaj, da se ne bi smejal