encourageant, e [ɑ̃kuražɑ̃, t] adjectif bodrilen, spodbuden
ces résultats sont encourageants ti rezultati so spodbudni
Zadetki iskanja
- encrassé, e [ɑ̃krase] adjectif umazan, zamazan, zamaščen; zamašen, zadelan
cheveux masculin pluriel encrassés zamazani, nenegovani lasje - encroué, e [ɑ̃krue] adjectif
arbre masculin encroué drevo, ki se je pri padcu zapletlo v drugo drevo - encroûté, e [ɑ̃krute] adjectif prevlečen s skorjo, skorjast; figuré okostenél; topoglav, neumen; masculin puhlež
encroûté dans ses préjugés poln predsodkov - endenté, e [ɑ̃dɑ̃te] adjectif ozobljen, zobčast
bien endenté (figuré) ki ima dober apetit
être bien endenté imeti lepe zobe
roue féminin endentée zobato kolo - endetté, e [ɑ̃dɛte] adjectif zadolžen, v dolgovih
- endeuillé, e [ɑ̃dœje] adjectif v žalovanju, v žalni obleki
- endiablé, e [ɑ̃djable] adjectif, vieilli obseden od hudiča, pobesnel; vražji, zelo živahen
enfant masculin endiablé vražji otrok - endimanché, e [ɑ̃dimɑ̃še] adjectif praznično oblečen
il a l'air endimanché videti je prazničen - endolori, e [ɑ̃dɔlɔri] adjectif razboljèn, boléč; figuré užaloščen
- endormant, e [ɑ̃dɔrmɑ̃, t] adjectif, vieilli uspavajoč; dolgočasen
- endormi, e [ɑ̃dɔrmi] adjectif zaspan; na pol speč; speč; figuré len, nedelaven, počasen; masculin zaspanè, počasnè
quel endormi! kakšen počasnè!
rue féminin endormie speča, nema, tiha ulica
j'ai le pied endormi noga mi je zaspala - endurant, e [ɑ̃dürɑ̃, t] adjectif vztrajen, odporen, trpežen; vieilli potrpežljiv
- endurci, e [ɑ̃dürsi] adjectif utrjen; zakrknjen
célibataire masculin, pécheur masculin endurci zakrknjen samec, grešnik
fumeur masculin endurci strasten kadilec
haine féminin endurcie nespravljivo sovraštvo - énervant, e [enɛrvɑ̃, t] adjectif razburljiv; dražeč, ki gre na živce; utrudljiv; (familier)
vous êtes énervant vi napravite človeka živčnega - énervé, e [enɛrve] adjectif razburjen, živčen; poétique brez moči, medel; masculin, féminin živčna oseba, familier živčnež, nervoznež
- ēnervis -e (ē in nervus) slab, onemogel, medel, mlahav: Val. Max., Sen. rh., Sen. ph., Petr., Q., Plin. iun., orator T.
- ēnervō -āre -āvī -ātum (ē in nervus)
1. živce komu, čemu (od)vzeti: Ap.; pesn.: enervatus Melampus Cl. skopljeni.
2. pren. (o)slabiti, (z)medliti: O., Petr., non plane me enervavit senectus Ci., ut enervetur oratio Ci., virīs quid enervet meas? H., corpora animosque enervare L., erectas mentium cervices … enervare Amm. Pogosto adj. pt. pf. ēnervātus 3 slab(oten), oslabel, onemogel, medel, mlahav, tudi: mehkužen, nemožat: Sen. ph., Gell., hominibus enervatis consulatus datus est Ci., enervati atque exsangues Ci., quid enim illo enervatius Ci., ratio et oratio enervare Ci., enervare sententia Ci., velut enervata civitas L., enervatus amore animus Vell.; subst. ēnervātī -ōrum, m skopljenci: Aur. - enfantin, e [ɑ̃fɑ̃tɛ̃, in] adjectif otročji, otroški; otročje lahek
c'est enfantin to zna vsak otrok
classe féminin enfantine razred za otroke v starosti 4-6 let (kjer ni otroškega vrtca)
problème masculin enfantin otročje lahka računska naloga
joie féminin enfantine otroško veselje - enfiévré, e [ɑ̃fjevre] adjectif vročičen, mrzličen; figuré živahen, razgret