Franja

koč|a¹ [ó] ženski spol (-e …) die Hütte; (bajta) die Kate; -hütte (ilovnata Lehmhütte, iz bambusa Bambushütte, pastirska Schäferhütte, planinska Alpenvereinshütte, Berghütte, planšarska Almhütte)
lovska koča das Jagdhaus, die Jagdhütte
obiskovalec (planinske) koče der Hüttenbesucher
dostop do koče der Hüttenanstieg

kod² [ó]

1. auf welchem Weg, wo herum
kod se pride do X? wie kommt man zu X?, wie finde ich X?

2. (kje) wo (ne vem, kod hodi ich weiß nicht, wo sie ist)

3.
od kod (odkod) von wo, woher
od kod do kod von wo bis wo
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht
ne vedeti ne kod ne kam weder ein noch aus wissen
| ➞ → dokod, ➞ → odkod

kód adv.

1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
od kod si doma? di dove sei?
pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco

2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte

kóder

A) adv. da qualche parte

B) konj.

1. (v oziralnih odvisnikih) (per) dove; (dokoder) (fin) dove; (odkoder) da dove, donde:
koder je divjal vihar, je drevje polomljeno dove ha imperversato il temporale, gli alberi sono rimasti schiantati
zapelji, do koder moreš va' con la macchina fin dove puoi
odšel je v kraj, od koder ni vrnitve se ne è andato in un luogo, da dove non c'è più ritorno

2. (izraža poljubnost prostora, po katerem se dogaja premikanje) dovunque:
koder hodi, ga spremljajo otroci dovunque vada, i bambini gli corrono dietro

kóga whom

kóga vidiš? whom (ali pogovorno who) do you see?
od kóga? from whom?
za kóga me pa imate? whom (ali pogovorno who) do you take me for?

koledar samostalnik
1. (o merjenju časa) ▸ naptárFrancoski kralj v svoji deželi določil spremembo koledarja, s čimer je bil začetek leta prestavljen na 1. januar. ▸ A francia király megváltoztatta az országában használt naptárt, ezért január 1. lett az év kezdőnapja.Pri starih ljudstvih se je astronomija razvila kot znanost, ki je ljudem pomagala računati čas in izdelati koledar. ▸ Az ősi népeknél a csillagászat olyan tudományként fejlődött ki, amely segített az embereknek az idő mérésében és a naptárkészítésben.Povezane iztočnice: astronomski koledar, lunin koledar, kitajski koledar, judovski koledar, islamski koledar, muslimanski koledar, julijanski koledar, gregorijanski koledar

2. (publikacija) ▸ naptárIzdelavo koledarjev omogočajo tudi boljši izdelovalci fotografij. ▸ Naptárkészítésre a jobb fényképészeknél is van lehetőség.Vzemite v roke svinčnik in si ta datum označite na koledarju. ▸ Vegyetek a kezetekbe egy ceruzát és jelöljétek meg ezt a napot a naptárban.Spomnite se svoje preteklosti, kot da je zapisana na koledarju, ki visi na steni in ki ga vsak dan pogledate. ▸ Úgy emlékezzetek a múltatokra, mintha a falon lógó naptárban szerepelne, amire minden nap rápillantotok.
Povezane iztočnice: stenski koledar, namizni koledar, adventni koledar

3. (računalniška aplikacija) ▸ naptárPoleg običajnih Microsoftovih programov ima Casio priložena še dva programa za vodenje koledarja in imenika kontaktov. ▸ A szokásos Microsoft-programok mellett a Casio két másik naptárkezelő, illetve címjegyzékkezelő programot is tartalmaz.Spletišče omogoča tudi izdelavo koledarja za poljuben mesec v navedenem obdobju. ▸ A weboldal azt is lehetővé teszi, hogy naptárt hozzon létre az adott időszak bármely hónapjára.Uporabniki lahko dodajajo in spreminjajo podatke v koledarju, imeniku in seznamu opravil, mogoče pa je tudi ustvariti krajše zapiske. ▸ A felhasználók hozzáadhatnak és módosíthatnak információkat a naptárban, a címjegyzékben és a teendők listájában, valamint rövidebb jegyzeteket készíthetnek.

4. (razpored dejavnosti) ▸ naptárVodstvo košarkarske Lige NLB je zaradi sprememb koledarja Evrolige skrčilo število tekem. ▸ Az NLB kosárlabdaliga vezetősége az Euroliga naptárának megváltozása miatt csökkentette a mérkőzések számát.Potrebno je izdelati koledar dirk in določiti dirke, na katerih sodelujejo konji slovenskega porekla. ▸ El kell készíteni a versenynaptárt és kiválasztani azokat a futamokat, amelyeken szlovéniai származású lovak versenyeznek.Sodišče v Cincinnatiju naj bi božič čim prej črtalo s koledarja državnih praznikov. ▸ A cincinnati bíróság állítólag a karácsonyt minél előbb törölni szeretné az állami ünnepek naptárából.

kolen|o¹ [é] srednji spol (-a …) anatomija das Knie, sklep: das Kniegelenk
iksasta kolena medicina X-Beine množina
oksasta kolena O-Beine množina
ščitnik za kolena der Knieschützer, die Kniegamasche, das Knieleder
voda v kolenu medicina der [Kniegelenkerguß] Kniegelenkerguss
poškodba kolena die Knieverletzung
do kolen obleka: in Knielänge, knielang, voda, blato ipd.: knietief, kniehoch
ki ne pokriva kolen kniefrei
dati čez koleno übers Knie legen
udariti se v koleno sich am Knie stoßen
pasti na kolena auf/in die Knie sinken
spraviti na kolena in die Knie zwingen (tudi figurativno)
drsati po kolenih auf den Knien rutschen
figurativno ne segati niti do kolen nicht das Wasser reichen können

koléno anatomija knee; (reke, ceste, poti) bend; tehnika angle; vojska salient; (rod, poreklo) descent, origin, generation, stock, lineage, family, race, birth, house

do kolen knee-deep, knee-high
do kolen globoko v knee-deep in
klečé na kolénih on bended knees
bratranec v prvem (drugem) kolénu cousin once (twice) removed
hlače do kolén kneebreeches pl
nogavice do kolén knee-length stockings pl
pregibanje koléna genuflection
vnetje koléna gonitis
zaščitni ovoj za koléno kneecap, kneepad, knee-guard
šibak v kolénih weak-kneed
biti na kolénih to be on one's knees
odrgniti si koléna to graze (ali to skin) one's knees
na kolénih prositi za kaj to beg for something on one's bended knees
prositi koga na kolénih to implore (ali to supplicate) someone on bended knee
iti, spustiti se, pasti na koléna to go down (ali to fall) on one's knees (pred kom before someone)
ne pride mu niti do kolén (figurativno) he can't hold a candle to him, pogovorno he's not a patch on him
spraviti koga na koléna to force someone to his knees; to bring someone (down) to his knees
po kolénih se udariti to slap one's knees
upogniti koléno to bend the knee
koléna se mu tresejo (figurativno) he shakes in his shoes
zlomiti kaj na (svojih) kolénih to break something on one's knees
suniti s kolénom to knee

koléno anatomija genou moški spol ; (tehnika) coude moški spol , raccord coudé, levier coudé (ali à genouillère) ; (sorodstveno) degré moški spol de parenté

do kolen jusqu'aux genoux
na kolena pasti tomber à genoux
na kolenih koga prositi supplier quelqu'un à genoux

koléno (-a) n

1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
biti na kolenih essere vinto, prostrato
pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno

2. teh. gomito (di un tubo)

3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)

4. grado, linea di parentela:
bratranec v drugem kolenu cugino di 2^o grado

5. adm.
knjigovodsko koleno barra

koléno anat rodilla f ; teh codo m , codillo m ; (reke poti) recodo m

na kolenih en rodillas
do kolen (visoko) hasta la(s) rodilla(s)
na kolenih koga prositi pedir de rodillas a alg
biti na kolenih ersta de rodillas (ali de hinojos), estar arrodillado
pasti na kolena pred kom caer de rodillas ante alg
pasti na kolena ponerse (ali hincarse) de rodillas (ali hinojos)
spraviti koga na kolena hacer a alg doblar la rodilla
zlesti komu na kolena subirse a las rodillas de alg

kolesáriti to cycle, to bike, to ride a bicycle; to pedal

ne kolesarim več I've given up cycling
si kaj kolesaril lani? did you do any cycling last year?

koliko [ó]

1. po kosih, osebkih, osebah: [wieviele] wie viele; snovi, po merskih enotah: [wieviel] wie viel (moke/litrov olja/ šilingov [wieviel] wie viel Mehl/Liter Öl/Schilling)

2. (potrebna količina) česa: was (an) (koliko še potrebuješ? was brauchst du noch? koliko lesa še imaš? was hast du noch an Holz?)

3. po meri: wie (dolg/širok/visok/star wie lang/breit/ hoch/alt)
koliko časa wie lange
koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
po ceni: koliko stane …/po koliko je? wie teuer ist …?, was kostet das?

4. kje, do kod: wie (visoko/globoko wie hoch/tief), in welcher (visoko/globoko in welcher Höhe/Tiefe), bis zu welcher (visoko/globoko bis zu welcher Höhe/Tiefe)
koliko daleč wie weit

5. (do katere mere, kolikanj) inwiefern, inwieweit; welchermaßen

kolos samostalnik
1. (velikanski objekt ali predmet) ▸ kolosszusOgromen betonski kolos (v gradnji), ki ga je mogoče videti daleč naokoli, bo muzej prve svetovne vojne. ▸ A már messziről látható (épülőfélben lévő) hatalmas betonkolosszus az első világháború múzeuma lesz.
Leta 1973 je začela dozorevati ideja o najvišjem betonskem dimniku v Evropi, 360 metrov visokem kolosu iz betona in železa. ▸ 1973-ban kezdett formát ölteni Európa legmagasabb betonkéményének, egy 360 méter magas vasbeton kolosszusnak az ötlete.
Na varnost je mislil, ko je kupoval avto, saj je verjetno zato kupil tak kolos na kolesih. ▸ Autóvásárláskor a biztonságot tartotta szem előtt, hiszen valószínűleg ezért vásárolt ilyen guruló kolosszust.

2. (ogromna organizacija) ▸ kolosszusAmerika je gospodarski kolos, ki mu na svetu ni para. ▸ Amerika a világon egyedülálló gazdasági kolosszus.
Evropski parlament šteje 732 poslancev, vsak ima dva do tri asistente, sicer pa ta ogromni kolos zaposluje okoli pet tisoč ljudi, od strokovnjakov do ostalega osebja. ▸ Az Európai Parlamentnek 732 képviselője van, mindegyiküknek két-három asszisztense, de ez a hatalmas kolosszus a szakértőktől alkalmazottakig mintegy 5 000 embert foglalkoztat.

3. (velik kip) ▸ kolosszusJužno od tega kamna sta v pesku napol zakopana dva sarkofaga iz grško-rimske dobe ter nedokončan kolos. ▸ Ettől a kőtől délre két görög-római szarkofág és egy befejezetlen kolosszus van félig a homokba temetve.

4. (velikan; orjak) ▸ kolosszus, óriás
Prišli so trije gestapovci, pravi kolosi. ▸ Három gestapós érkezett, igazi óriások.
Za kolosa, težkega 150 kilogramov, sem trepetal, da se mu bo pod zadnjico sesedel nežni stolček. ▸ Rettegtem, hogy a 150 kilogrammos kolosszus feneke alatt összeroskad a finom kis szék.

5. (pomembna oseba) ▸ kolosszus
Z vsakim tekstom nas zmeraj znova in zmeraj drugače preseneča ta kolos, ki se imenuje Shakespeare. ▸ Minden szöveggel újra és újra és mindig máshogy kápráztat el bennünket ez a Shakespeare nevű óriás.

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

komólec (-lca) m

1. anat. gomito:
opreti se s komolci appoggiarsi sui gomiti
pren. znati uporabljati komolce farsi avanti coi gomiti
pren. biti zadolžen do komolcev essere indebitato fino al collo, fino ai capelli

2. obl. pog. (rokav na komolcu) gomito

3. nekdaj (dolžinska mera, 44 cm) cubito

kompromís compromise

doseči kompromís, priti do kompromísa to arrive at a compromise
dosegel je kompromís z upniki he reached a compromise with his creditors
napraviti kompromís to compromise, to make a compromise
obe strani sta sklenili kompromís the two sides compromised
sporazumeti se za kompromís to settle for a compromise

kompromitírati to compromise

prej ali slej te bo gotovo kompromitiral sooner or later he is bound to compromise you
kompromitiral je svoj ugled he has compromised his reputation
kompromitírati se to commit oneself, to compromise oneself
ne kompromitiraj se s takimi ljudmi! do not compromise yourself (ali pogovorno don't get involved) with such people!

kȍn m dial., v izrazu: òd kona dò kona od začetka do konca; od iskona prav od začetka

kònac kónca m
1. nit: život mu visi o -u; udjeti konac u iglu; držati -e u svojoj ruci, u svojim rukama imeti oblast v svojih rokah; pomrsiti komu -e zmešati komu štreno; pričati s konca, s konopca pripovedovati zmedeno, brez reda; sakriti, zaturiti -e prikriti, prikrivati prave namene
2. sukanec: mosur -a
3. vrvica
4. konec: sve mora imati svoj konac; bez kraja i -a; tjerati mak na konac ne odnehati, gnati zadevo do konca; koncem godine na koncu leta