Franja

re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)

1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.

2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.

3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3

1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.

2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.

Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter.

reduction [ridʌ́kšən] samostalnik
zmanjšanje, znižanje, skrčenje, redukcija (plač); spreminjanje (into, to v)
popust, znižanje, znižana cena (na železnici); uravnanje (uda); vračanje (to k)
matematika & kemija redukcija

reduction of a dislocation uravnanje izpahnjenega uda
reduction of a fort zlom odpora v utrdbi
reduction of (in) prices, wages znižanje cen, plač
reduction to slavery zasužnjenje
reduction of staff zmanjšanje, redukcija osebja
reduction of taxes znižanje davkov
reduction in value razvrednotenje

re-ductō -āre (frequ. k redūcere) nazaj voditi, nazaj peljati: exercitum Aur.

réduire* [redɥir] verbe transitif zmanjšati, znižati, reducirati, skrčiti; omejiti (à na); poenostaviti, dovesti ali privesti (à, en do, v); pretvoriti (en v); preračunati (mero, tudi commerce); podvreči, prisiliti, primorati; commerce konvertirati; mathématiques krajšati; odpustiti (osebje)

réduire (en petits morceaux, fragments) razkosati na kose, koščke, delce
se réduire zmanjšati se; poenostaviti se, spremeniti se (en quelque chose v kaj); ukuhati se; omejiti se (à na)
se réduire à rien razbliniti se v nič
réduire en acte, en effet spremeniti v dejstvo
réduire en cendres upepeliti
réduire un dessin, une photographie zmanjšati risbo, fotografijo
réduire au désespoir spraviti v obup
réduire les fractions au même dénominateur pretvoriti ulomke na isti imenovalec
réduire une fracture izravnati zlom
(vieilli) réduire un ennemi, un pays podvreči si sovražnika, deželo
réduire en esclavage, en servitude zasužnjiti
réduire des rebelles ukrotiti upornike
réduire le prix de quelque chose znižati čemu ceno
réduire un jus, une sauce zgostiti (z izparevanjem) sok, omako
réduire un minerai pour en tirer le métal odvzeti rudi kisik za pridobivanje kovin
réduire un texte skrčiti, skrajšati besedilo
réduire à rien, en poussière, en miettes popolnoma uničiti, zmleti v prah, zmrviti
être réduit à rien biti popolnoma brez sredstev
réduire quelqu'un au silence, à l'obéissance, à la raison, à la mendacité prisiliti koga k molku, k pokorščini, spraviti koga k pameti, na beraško palico

refaire* [rəfɛr] verbe transitif zopet, znova narediti; predelati; znova začeti od kraja; popraviti, reparirati, izboljšati, spraviti zopet v red; dušiti, pariti (jed); populaire opehariti, prevarati, ogoljufati (un naif naivneža); ukrasti; verbe intransitif še enkrat razdeliti karte

se refaire priti zopet k moči, opomoči si
se refaire à qe navaditi se zopet na kaj
refaire à neuf predelati, obnoviti
refaire le plein d'essence (automobilisme) oskrbeti se, založiti se z bencinom
(populaire) refaire une montre ukrasti uro
refaire sa vie znova začeti svoje življenje
refaire un voyage ponoviti, napraviti še enkrat (neko) potovanje
je suis refait! ogoljufan sem! prevarali so me!
je suis comme ça, je ne peux pas me refaire tak sem (pač), ne morem se spremeniti
c'est fait et refait to je že davno narejeno
se refaire la santé pozdraviti se

reference¹ [réfrəns] samostalnik
napotitev, napotek (to k, v, na)
odnos, zveza (to z)
sklicevanje; ozir (to do, na)
figurativno namigovanje, aluzija, merjenje na, spominjanje na; pristojnost; prepustitev (višji instanci); referenca, priporočilo, spričevalo; priporočitelj, porok; oseba, ki jo lahko vprašamo o sposobnostih kake osebe; povpraševanje, konzultiranje; zapisek, vir; sporočilo (as to gledé, o, kar se tiče)
tiskarski znak, ki napoti na opombo, na stran itd.

in (with) reference to (him) kar se tiče (njega)
in reference to this gledé na to, v tem pogledu
outside my reference zunaj moje pristojnosti
without reference to (age) ne gledé na (starost)
to ask for a reference prositi za referenco
to have reference to nanašati se na, biti v zvezi z, tikati se (koga, česa)
to have no reference to ne se tikati, ne se nanašati na
to give many references dati mnoge napotke
to make reference to dotakniti se (česa), mimogredé omeniti
to make reference to a dictionary zateči se k slovarju, pogledati, poiskati v slovarju, sklicevati se na slovar
the minister is his reference za podatke o sebi se sklicuje na ministra
he spends his money without reference to the future on trati svoj denar, ne da bi mislil na prihodnost
success has little reference to merit uspeh ima malo posla z zaslugo
his sudden departure has no reference to our quarrel njegov nenadni odhod nima nobene zveze z najinim prepirom
try to find my references skušaj najti moje zapiske (o tem)

refervēscō -ere (incoh. k refervēre) (vz)vreti (vzvrevati), zavre(va)ti, prekipe(va)ti, vzkipe(va)ti, skipeti: sanguis refervescit Ci.

re-ficiō -ere -fēcī -fectum (re in facere) še enkrat (znova, na novo) delati, narediti, napraviti: ea, quae sunt amissa, reficere C., testamentum Icti., arma, tela S.; occ. še enkrat za kaj narediti, zopet (znova, ponovno) (iz)voliti, zopet (znova, ponovno) izbrati, izpostaviti: lex de tribunis pl. reficiendis Ci., aliquem consulem r. L., Sen. ph., tertio tribunus pl. refectus Aur., rex pulsus ac rursus refectus T.

2. popraviti, napraviti kaj tako, kakršno je bilo, postaviti v prejšnje stanje, obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), zopet narediti, zopet (ponovno) zgraditi: sedem Iovis, muros dirutos V., murum L., naves, classem, pontem C., exercitum L. ali copias C. izpopolniti, dopolniti, popolniti, cloacam Icti., semper refice (sc. pecus) V. nadomesti, zopet obnovi, aedem Cereris in melius et in maius Plin. iun. polepšati in povečati, ordines L. urediti, flammam O. ali ignes Petr. zopet vžgati, saucios S. zdraviti, faciem V.; metaf. (na telesu in duši) popraviti, (o)krepiti, (o)krepčati, (o)jačiti, (o)jačati (ojačevati), utrditi (utrjevati), (o)čvrstiti, (p)oživiti ((p)oživljati): Cu., Plin. iun., Ap. idr., se Ci., unum diem opperitur ad reficienda iumenta N. da bi se odpočila, exercitum ex labore C. ali fessum militem L., Cu. vojski (vojakom) dati odpočiti se, vojski (vojakom) omogočiti počitek, cadentes venas vino Sen. ph., vires cibo L., ex vulnere refici Sen. ph., T. okrevati, ozdraveti, ab iactatione maritima refici L. zopet priti k moči, okrepiti se, Lacedaemonii se numquam refecerunt N. si niso nikdar več opomogli, si paulum res essent refectae N. ko bi bila država zopet prišla k moči, me recreat et reficit Pompei consilium Ci. mi daje moč, reficite vos, iudices Ci. ojačite se, reficere terras Plin., saltūs reficit roscida luna V., Aurora refecit herbas H.

3. dobi(va)ti, preje(ma)ti, izkupiti, iztržiti dohodek (izkupiček) iz (od) česa: sumptum Varr. dobiti stroške povrnjene, poravnati, impensas belli alio bello Iust. poravnati, pecuniam ex venditionibus Icti., tantum ex possessionibus Ci., quod ex praeda refectum est, militi divisum L. izkupiček (izkupilo) iz plena.

4. napraviti, narediti: quod olei reficitur Varr., poëmata reficere Ap. zlagati, pisati.

réfractaire [refraktɛr] adjectif uporen, nepokoren; technique odporen proti ognju; nezgorljiv; masculin upornež, nepokornež; oseba, ki se je uprla delu v Nemčiji med zadnjo svetovno vojno

conscrit masculin réfractaire vojaški obveznik, ki ne pride k naboru
brique féminin réfractaire proti ognju zelo odporna opeka
prêtre masculin réfractaire duhovnik, ki ni hotel priseči republiki (leta 1790)
être réfractaire aux ordres, aux autorités ne se pokoravati ukazom, oblastem
être réfractaire aux influences biti neobčutljiv, nedostopen za vplive

refrāctāriolus 3 (demin. k refrāctārius) nekoliko (= precej, zelo) neprožen, negibčen = precej (zelo) opazen, ropotav, razgrajajoč, kljubovalen, trmast, trd (trdovraten), uporen, neizprosen: hoc iudiciale dicendi genus Ci. ep.

re-frīgēscō -ere -frīxī (incoh. k frīgēre)

1. (zopet, znova, spet) ohladiti (ohlajati, ohlajevati) se, (s)hladiti (shlajevati) se, razhladiti se, omrzniti: Ca., Col., Lucr., Cels. idr., cor vulnere laesum corpore cum toto refrixit O., massa in fornacem coniecta concaluit, in aquam demissa refrixit Sen. ph.

2. klas. le metaf. ohladiti (ohlajati, ohlajevati) se, (s)hladiti (shlajevati) se, (o)mrzleti, (o)mrtveti, o(b)nemoči (obnemagati, onemagati), zasta(ja)ti, (o)slabeti, (o)pešati: res refrixerit Ter., amor non refrixit Plin. iun., refrigescit caritas multorum Eccl., illud crimen caluit re recenti; nunc in causa refrixit Ci., belli apparatus refrigescere Ci., sortes plane refrixerunt Ci. so se povsem umaknile iz rabe, so popolnoma pozabljene, Scaurus refrixerat Ci. ni se mogel nadejati, da bo izvoljen, o njem ni bilo več govora (kar zadeva izvolitev), cum Romae a iudiciis forum refrixerit Ci. ko v Rimu na Forumu ne bo več takega besnenja na sodiščih.

Opomba: Vulg. pf. tudi refrīguī: Aug.; refriguerit: Marc.

refuge [réfju:dž]

1. samostalnik
zatočišče, pribežališče, zavetišče (from pred)
zavetišče v gorah; azil
figurativno pomožno sredstvo, izhod, rešitev; cestni ulični prometni otok (za pešce, ki gredo čez cesto, ulico)

house of refuge zavetišče (prek noči)
to seek refuge in flight iskati rešitev v begu
to take refuge with najti zavetje pri
to take refuge in a lie (in lying) zateči se k laži
to take refuge from boredom in reading v dolgočasju najti zatočišče v branju

2. prehodni glagol
(redko) dati komu zavetje ali zatočišče
neprehodni glagol
(redko) iskati zavetje (zatočišče)

regain [rigéin]

1. prehodni glagol
zopet dobiti, zopet doseči, zopet priti do

to regain one's balance zopet dobiti ravnotežje (ravnovesje)
to regain consciousness priti spet k zavesti, zopet se zavedeti
to regain one's feet (footing, legs) postaviti se spet na noge
to regain the shore priti spet k bregu, zopet doseči breg

2. samostalnik
ponovno (zopetno) dobitje, pridobivanje

rēgillus¹ 3 (regere; prim. rēctus 1. occ.) tkan z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami): tunica Varr., inducula Pl. = krasno (kot demin. k rēgius), regillae tunicae albae Fest.

règle [rɛglə] féminin

1. ravnilo, črtalo

2. pravilo; predpis; moralno načelo

3. pluriel menstruacija

règle à calcul, logarithmique računalno ravnilo
règle à dessiner risalno ravnilo
règle de bois, de métal, de matière plastique leseno, kovinsko ravnilo, iz plastične mase
en règle po predpisih
dans la règle en bonne règle v redu; praviloma, kot se spodobi, kot je prav
dans toutes les règles po vseh pravilih (umetnosti), kot treba
pour la bonne règle zaradi reda
en règle générale po pravilu, praviloma, navadno, v večini primerov
sans règles brez pravil, nepravilno
règles pluriel de la grammaire slovnična pravila
règle de trois (mathématiques) določitev 4. člena v sorazmerju iz treh danih členov
exception féminin à la règle izjema k pravilu
conforme aux règles ustrezen pravilom
agir, procéder selon les règles ravnati, postopati po pravilih
appliquer, observer, suivre une règle uporabiti (aplicirati), ravnati se po pravilih, držati se pravil
avoir ses papiers d'identité en règle imeti svoje osebne dokumente v redu
j'ai pour règle que ..., de ... imam za pravilo, da ...
n'avoir d'autre règle que son caprice ne imeti drugih moralnih načel kot le svoje muhavosti (kaprice)
il est de règle que ... pravilo, navada je, da ...
échapper à la règle uiti, odtegniti se pravilu
enfreindre, violer la règle prekršiti pravilo
être, se mettre en règle uskladiti se, prilagoditi se ustrezno predpisom
se mettre en règle avec ses créanciers plačati upnikom svoje dolgove
l'exception confirme la règle izjema potrjuje pravilo
il n'y a pas de règle sans exception ni pravila brez izjeme

rēgnātrīx -rīcis, f (fem. k rēgnātor) kraljica, vladarica, vladarka, gospodarica, atrib. vladajoča, vladarska: eductos in domo regnatrice T. na dvoru.

re-gredior -gredī -gressus sum (re in gradior)

1. nazaj (hod)iti, nazaj korakati, nazaj priti, vrniti (vračati) se: Pl., Iust., Plin. idr., regredi quam progredi malunt Ci., ex itinere in castra regredi L., ab exsilio Tarentum T., in urbem, domum Suet.; occ. kot voj. t.t. umakniti (umikati) se: S., L. idr., neque dant regrediendi facultatem C.

2. metaf.: in memoriam regredior me audisse Pl. spominjam se, eodem regredi S., in illum annum regredi Ci., ut … regredi in id (vrnem se k … ) facile possimus Q.; kot jur. t.t. iskati pri kom odškodnino, zahtevati od koga odškodnino, držati se koga zaradi škode: ad venditorem regredi Ulp. (Dig.).

rēgulus -ī, m (demin. k rēx)

1. kralj kake majhne dežele, kraljevič, kraljič (kraljiček), knez, (po)glavar, gospodar = gr. δυνάστης: L., Plin., Suet., Amm. idr., reguli in unum convenere S., auxilia Cilicum, quae reguli miserant T.

2. kraljič, kraljevič, iz kraljeve rodovine: (sc. Gulussa Masinissae filius) regulus Carthaginiensesque dimissi L.

3. metaf.
a) kraljica = matica: Varr.
b) (prevod gr. βασιλίσκος) bazilísk, vrsta kuščarice: Vulg., Hier. — Kot nom. propr. Rēgulus -ī, m Régul

1. priimek Atilijevega rodu, katerega najbolj znan predstavnik je M. Atilius Regulus Mark Atilij Regul, konzul l. 267 in 256, ki je preminil v Kartagini kot ujetnik in velja za vzor antične duhovne veličine: Ci., Val. Max., Sen. ph. —

2. priimek Livinejevega rodu, npr. L. Livineius Regulus Lucij Livinej Regul, Cezarjev podpoveljnik v afriški vojni: Auct. b. Afr., Ci. ep.

rē-iectō -āre (intens. k rēicere)

1. nazaj vreči (metati), odbi(ja)ti: voces ad sidera mundi (o gorah) Lucr., spumea late cautibus obiectis caerula Sil.

2. zopet odvreči, zopet izpustiti: praedam (o volku) Sil.

reintegrare

A) v. tr. (pres. reintegro)

1. obnoviti, obnavljati (tudi pren.)

2. ponovno nastaviti, nastavljati; vrniti, vračati (na):
reintegrare qcn. nella carica postaviti koga na prejšnjo funkcijo
reintegrare qcn. dei danni komu povrniti škodo

B) ➞ reintegrarsi v. rifl. (pres. mi reintegro) vrniti, vračati se:
reintegrarsi in un'attività vrniti se k prejšnji dejavnosti