Franja

Zadetki iskanja

  • skladiščenj|e srednji spol (-a …) das Lagern, die Lagerung; die Lagerhaltung, Vorratshaltung; (hladno die Kühllagerung, mešanega blaga Mischlagerung, na prostem Außenlagerung, radioaktivnih odpadkov die Atommülllagerung)
    … skladiščenja Lager-
    (čas die Lagerzeit, die Lagerbeständigkeit, die Lagerdauer, rok die Lagerfrist, stroški Lagerspesen množina, Lagerkosten množina)
    klet za skladiščenje der Lagerkeller
    sadje za skladiščenje das Lagerobst
    primeren za skladiščenje lagerfähig, lagerbar
    pogodba o skladiščenju der Lagervertrag
  • skladnja samostalnik
    jezikoslovje (o organizaciji besed v stavke) ▸ mondattan, szintaxis
    Sopomenke: sintaksa
  • sklanjati glagol
    1. (o glavi) ▸ lehajt
    sklanjati glavo ▸ lehajtja a fejét
    V globoki žalosti je sklanjala glavo in tiho jokala pod pajčolanom iz črne čipke. ▸ Mély fájdalmában fejét lehajtva, csendesen sírt a fekete csipkefátyol alatt.

    2. (o rastlini) ▸ lehajol
    vrba se sklanja ▸ a fűzfa lehajlik
    krošnja se sklanja ▸ a lomb lehajlik
    drevo se sklanja ▸ a fa ráhajol
    Drevesa zaradi novega snega še niže sklanjajo svoje krošnje. ▸ Az újonnan leesett hó miatt a fák még alacsonyabbra hajtják lombjukat.

    3. jezikoslovje (spreminjati končnice besede) ▸ ragoz
    sklanjati besedo ▸ ragozza a szót
    sklanjati samostalnik ▸ ragozza a főnevet, főnevet ragoz
    sklanjati v slovenščini ▸ szlovénul ragoz
    znati sklanjati ▸ ismeri a ragozást
    pravilno sklanjati ▸ helyesen ragoz
    Bi lahko sklanjal besedo lov? ▸ Ragoznád a vadászat szót?
    Sklanjaj besedo otrok v ednini, množini in dvojini. ▸ Ragozd a gyerek szót, egyes számban, többes számban és kettes számban!
  • sklep5 [è] moški spol (-a …)

    1. odločitev: der [Beschluß] Beschluss, trdni osebni: der Vorsatz

    2. uradni: der [Beschluß] Beschluss, die Entschließung, die Entscheidung; sodišča: der Spruch; (odločba) der [Beschluß] Beschluss, der Bescheid; (dokazni sklep Beweisbeschluss, družbenikov [Gesellschafterbeschluß] Gesellschafterbeschluss, kongresa stranke [Parteitagsbeschluß] Parteitagsbeschluss, pravo o uvebi postopka [Eröffnungsbeschluß] Eröffnungsbeschluss, parlamenta [Parlamentsbeschluß] Parlamentsbeschluss, senata [Senatsbeschluß] Senatsbeschluss, vlade [Regierungsbeschluß] Regierungsbeschluss, sodni [Gerichtsbeschluß] Gerichtsbeschluss, večinski [Mehrheitsbeschluß] Mehrheitsbeschluss)
    veljati kot sklep [Beschlußcharakter] Beschlusscharakter haben
    dozorel za sklep [beschlußreif] beschlussreif
    manjšina, ki lahko prepreči sprejem sklepa die Sperrminorität
    sprejemanje sklepa/ov die [Beschlußfassung] Beschlussfassung
  • sklepa|ti2 [é] (-m) skleniti (prejemati sklepe) Beschlüsse fassen, beschließen (o über)
  • sklícati to convoke, to convene, to call, to summon, to assemble

    sklícati konferenco o evropski varnosti to convene a European Security Conference
    sklícati sestanek, shod to convene a meeting
    sklícati parlament to summon Parliament
    sklícati sejo to convene, to call a sitting, a session
  • skopuh samostalnik
    lahko izraža negativen odnos, pogosto v leposlovju (o pretirani varčnosti) ▸ fösvény, fukar, zsugori
    Tako bo stari skopuh končno pripravljen odšteti dvajset tisočakov. ▸ Így a vén fösvény végre készen áll majd húszezret kifizetni.
    Ded, ki je slovel kot skopuh, je ugrabiteljem sporočil, da denarja ne bo dal.kontrastivno zanimivo A nagypapa, aki zsugoriságáról volt híres, azt üzente az emberrablóknak, hogy nem fizet.
  • skôrajda adv. pressoché, pressappoco, quasi, quasi quasi:
    to je skorajda vse, kar vem o njem è pressoché tutto quello che so di lui
    skorajda bi rekel, da je najlepša direi quasi che è la più bella
  • skrátka in short; in sum; in a word

    skrátka, nič noče slišati o tem in a word, he won't hear of it
    no, skrátka... well, the long and the short of it is..., to cut (ali to make) a long story short
    skrátka (= konec koncev) when all is said and done
  • skŕb preocupación f (za por) ; pena f ; pesadumbre f ; inquietud f , cuidado m ; (briga, skrbnost) solicitud f

    skrb za reveže beneficencia f
    brez (vsakih) skrbi sin preocupaciones, libre de cuidados
    brez skrbi! ¡no hay cuidado!
    biti v skrbeh; delati si skrbi estar preocupado (zaradi por) estar con cuidado, inquietarse (por), alarmarse (por), apenarse (por)
    nobenih skrbi si ne delati no inquietarse por nada, no preocuparse por nada
    bodite brez skrbi! ¡no se preocupe usted!, ¡descuide usted!, ¡no tenga usted cuidado!, f ¡pierda usted cuidado!
    delati (povzročati) komu skrbi tener preocupado (causar preocupaciones) a alg
    imeti skrbi tener preocupaciones
    o tem si ne delam skrbi esto me tiene muy sin cuidado, eso me trae sin cuidado
    imam druge (večje) skrbi tengo cosas más serias en qué pensar
    to je moja najmanjša skrb es mi menor preocupación; eso es lo que por menos me preocupa
    to je moja skrb (prepustite to meni) eso corre por mi cuenta; yo me encargo de eso; déjelo de mi cuenta
    to prepuščam Vaši skrbi lo dejo a su cuidado
    to je njegova skrb (za to je on odgovoren) eso corre de su cuidado
  • skriti kurikul stalna zveza
    šolstvo (o vzgojnih elementih šole) ▸ rejtett tanterv
    Sopomenke: prikriti kurikul, prikriti kurikulum, skriti kurikulum
  • skriti kurikulum stalna zveza
    šolstvo (o vzgojnih elementih šole) ▸ rejtett tanterv
    Sopomenke: prikriti kurikul, prikriti kurikulum, skriti kurikul
  • skríviti combar; deformar; encorvar

    skriviti se (o lesu) combarse
  • slàb (slaboten) faible, débile, infirme, languissant, peu robuste, peu solide ; (hud) mauvais ; (kava, čaj) léger ; (glas) languissant, éteint

    slab spomin mauvaise mémoire, mémoire infidèle
    slaba tolažba faible (ali pauvre, piétre) consolation
    slabo zdravje mauvaise santé, santé délicate
    v slabi družbi en mauvaise compagnie
    v slabem stanju en mauvais état
    slabi časi temps durs (ali difficiles)
    slab zrak air vicié
    slab želodec estomac délicat
    imeti slab vid, slabe oči avoir (une) mauvaise vue (ali la vue faible)
    biti slabe volje être de mauvaise humeur, avoir une mauvaise lune, familiarno être mal luné, popularno être en rogne (ali de mauvais poil)
    biti na slabem glasu pri kom être mal vu de quelqu'un, être mal dans les papiers de quelqu'un
    slabo mi je (zdravstveno) je me sens mal, j'ai mal au cœur
    slabo vreme je il fait mauvais (temps)
    ni slabo! ce n'est pas mal!
    izkazati komu slabo uslugo rendre un mauvais service à quelqu'un
    na slabih nogah je, slabo mu gre (poslovno) ses affaires vont mal, il est mal dans ses affaires
    slabo o kom govoriti dire du mal de quelqu'un
    slabo ji je postalo, prišlo elle eut une défaillance, il lui prit une faiblesse, elle s'est trouvée mal
  • slabič samostalnik
    1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhány
    strahopeten slabič ▸ gyáva puhány
    neodločen slabič ▸ döntésképtelen puhány
    imeti koga za slabiča ▸ puhánynak tart valakit
    Če je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
    Sopomenke: mevža

    2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
    Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok.
  • slabo [ó]

    1. schlecht (slabo zapisan schlecht angeschrieben, igrati karte ein schlechter Kartenspieler sein, izkoriščati hrano ein schlechter Futterverwerter sein, pristajati - obleka einen schlechten Sitz haben, se goditi (jemandem) schlecht ergehen, se odrezati schlecht abschneiden, situiran schlecht gestellt, iti [schlechtgehen] schlecht gehen, schlecht ergehen, se odrezati schlecht wegkommen)

    2. -schwach (ki se slabo prodaja verkaufsschwach, ki slabo bere leseschwach, ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach); schwach- (razvit schwachentwickelt), -schlecht (osvetljen [schlechtbeleuchtet] schlecht beleuchtet); unter- (plačevati unterbezahlen, plačan unterbezahlt, osvetljen tehnika unterbelichtet)

    3.
    slabo mi je mir ist übel
    slabo mi postaja mir wird übel

    4.
    slabo delati pfuschen, schludern
    slabo deti komu (jemandem) schlecht bekommen
    slabo govoriti o lästern über
    slabo naleteti pri schlecht ankommen bei, (zameriti se) anecken
    slabo opravljeno delo die Pfuscherei
    slabo se končati ein schlimmes Ende nehmen
    slabo se počutiti sich schlecht fühlen, nicht ganz auf dem Posten sein, sich mies fühlen, unwohl sein, on: ihm ist nicht wohl
    slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für
    slabo slišati schwer hören, schwerhörig sein
    slabo vzgojen ungeraten
    slabo zvočno izoliran hellhörig
  • slabó prislov badly, ill, unwell; weakly, poorly

    slabó hranjen undernourished
    slabó mi je I feel sick
    z njim je slabó he is badly off (ali hard up), things go very ill with him
    slabó govorim angleško I can't speak English very well, my English is rather weak
    on je slabó plačan he is underpaid
    posli gredó slabó business is bad
    slabó govoriti o kom to speak ill of someone
    slabó se je izkazal, obnesel he cut a poor (ali sorry) figure
    slabó se je končalo it turned out badly, pogovorno it came unstuck
    slabó se počutim I feel unwell
    slabó mi je postalo ob tem pogledu I felt sick at the sight (of it)
    on slabó sliši he is hard of hearing
    ona slabó vidi she has poor sight
    moj brat se slabó uči my brother is a poor scholar
    slabó se obnášati, se vesti to behave badly
    slabó ravnati s kom to ill-treat someone
  • sladkosned pridevnik
    (o naklonjenosti do sladkega) ▸ édesszájú
    sladkosnedi otroci ▸ édesszájú gyerekek
    Ker je zelo sladkosneda, pa je pokusila še čokoladno torto. ▸ Mivel nagyon édesszájú, még megkóstolta a csokoládétortát.
    Sopomenke: sladkosneden
  • slalomist samostalnik
    1. (o smučarju) ▸ műlesikló, szlalomos, szlalomversenyző
    slalomist sezone ▸ a szezon legjobb műlesiklója
    trener slalomistov ▸ műlesiklók edzője
    uspešen slalomist ▸ sikeres szlalomos
    Najboljša slalomista v tej zimi sta bila tokrat v ozadju. ▸ A tél két legjobb műlesiklója ezúttal háttérbe szorult.

    2. (o vodnem športu) ▸ szlalomos, szlalomversenyző
    Dobrih 8 mesecev je namreč do OI, slalomiste in kajakaše na mirnih vodah pa čaka še lov za olimpijskimi kvotami. ▸ Az olimpiai játékok alig több mint nyolc hónap múlva kezdődnek, így a szlalomosok és a síkvízi kajakosok még mindig küzdenek az olimpiai kvótákért.
  • slalomistka samostalnik
    1. (smučarka) ▸ műlesikló, szlalomos, szlalomversenyző
    vodilna slalomistka ▸ első helyezett szlalomversenyző
    najboljša slalomistka ▸ legjobb szlalomos
    slalomistka sezone ▸ a szezon legjobb műlesiklója
    odlična slalomistka ▸ kiváló műlesikló
    S štirimi slalomskimi zmagami je postala najuspešnejša slovenska slalomistka vseh časov v svetovnem pokalu. ▸ Négy szlalomgyőzelmével minden idők legeredményesebb szlovén női műlesiklója lett a világkupán.

    2. (o vodnem športu) ▸ szlalomos, szlalomversenyző