Franja

complimenter [-mɑ̃te] verbe transitif napraviti poklon, kompliment (quelqu'un komu); delati komplimente, čestitati (quelqu'un pour quelque chose komu za kaj)

complimenter quelqu'un pour son succès à l'examen čestitati komu k uspehu pri izpitu

complūrēs complūra (redk. complūria) -ium več jih skupaj, marsikateri, premnogi, premnogo jih, precej jih: in ea urbe sunt aedes sacrae complures Ci., erant signa ex aere complura Ci., ratio mensium complurium Ci., uno volumine vitas virorum complurium concludere N.; kot subst.: C., Hirt., L. idr., complures in hunc faciunt impetum Ci. precej ljudi, ex eo numero complures in vincula coniecerat S., hoc solum expetit? immo vero alia complura Ci. še več drugih stvari, de Catilinae coniuratione compluribus narravit S. na dolgo in široko. — Superl. complurimis diebus Hirt. in complurima buceta Gell. (pri poznejših izdajateljih: compluribus diebus, compluria ali quam plurima buceta).

Opomba: Complures -a označuje množico kot enoto v primeri s posameznim, plures pa se vedno uporablja v primerjanju.

compos -otis, sprva subst., abl. sg. compote, gen. pl. compotum (cum in potis)

1. „sogospodar“, solastnik, (so)deležnik, deležen česa, uživajoč kaj; abs.: nec multitudine compotum eius doni vulgari laudem L.; nav. z gen.: aliquem compotem facere libertatis, patriae Pl., culpae compotem esse Pl. kriv biti, qui me huius urbis compotem fecerunt Ci. ki so pripomogli k temu, da spet bivam v tem mestu, tum patriae compotem me numquam siris esse L. da bi živel v svoji domovini, omnes virtutis compotes sunt beati Ci., scientiae compotem esse Ci., c. consili(i) Enn. fr., Ci. razsoden, c. voti L., H., O., Cu., Sen. tr., Suet. ali votorum Augustus ap. Suet. ki se mu je izpolnila želja; podobno: compote voto Sen. tr.; sceleris compotem esse Q. zločin storiti; redk. z abl.: magnis compos et multis malis Acc. ap. Non., praedā ingenti compos exercitus L.

2. pren. gospodar koga ali česa, deležen česa, z oblastjo (močjo) nad čim; z gen.: vix sum compos animi Ter. komaj sem samega sebe gospodar, c. mentis O., Q., Suet., Dig., tu c. mentis? Ci., si tuae mentis compos fuisses Ci. ko bi se bil zavedal, compote mentis pectore T. pri zavesti, vix compotes mentium prae gaudio L. zaradi veselja komajda pri sebi, mentes hominum compotes sui facere L., sui c. L., Cu., Cels. sam pri sebi, pri zavesti; tudi o onemoglih in omamljenih: vix mentis suae compos Cu. skoraj brez zavesti; redk. z abl.: qui essent animo et scientiā compotes Ci., neque animo neque linguā satis compos S. ap. Don., corpore atque animo vix prae gaudio compotes L., vix mente compos Ps.-V. (Culex).

composición ženski spol sestava; mešanica, zmes, spojina; skladba, kompozicija; spis, šolska naloga; stavek; spodobnost, nravnost

composición con los acreedores poravnava z upniki
sin composición pristen, neponarejen
hacer composición de lugar natančno pretehtati vsa sredstva in okolnosti pri nekem poslu

composition [kɔmpəzíšən] samostalnik
sestavek, spis; esej; pesem, skladba; delo; odškodnina, poravnava; značaj; zmes, zlitina; sestavljanje, sestavina; umetna snov; dogovor; tiskarski stavek
vojska sporazum o premirju; kompromis

composition book vadnica; ameriško zvezek
to have a touch of madness in one's composition ne biti čisto pri pameti

compōtiō -īre -īvī -ītum (compos) koga pri čem udeležiti, deležnega narediti; z abl.: aliquem piscatu novo Pl.; z gen.: aliquem praedae Ap.; pass. compotīrī deležen biti, udeležiti (udeleževati) se, polastiti (polaščati) se česa, osvojiti (osvajati) si kaj: locis Pl., visu, auditu eius Tert.

comprehendō -prehendī -prehēnsum in kontr. comprēndō -prēndī -prēnsum (decomp.; prim. prehendō)

I.

1. skupaj vzeti (jemati), odščipniti, zgrabiti, (po)prijeti, zvez(ov)ati: eas ipsas (naves) … funibus … comprehendit L. da zvezati, oras vulneris suturae comprehendunt Cels. drže skupaj, luna nigrum … aëra comprendit V. zbira okrog sebe črn dim = dobiva kolobar; z grškim acc.: comprensus chlamydem ab auro O. v plašču, spetem z zlatom; medic. vezati: medicamentum melle P. Veg.

2.
a) obda(ja)ti, obvez(ov)ati, obvi(ja)ti: multae membranulae venas et arterias comprehendunt Cels., articuli validis nervis comprehenduntur Cels., filo comprehensae venae Cels. podvezane.
b) obda(ja)ti, obsuti (obsipati): loca vallo Front.
c) α) v kak prostor spreje(ma)ti, da(ja)ti, zaje(ma)ti: quas (nuces) uno modio comprehendere possis Varr., ovis non comprehendatur (sc. stabulis) hieme Col. ovce ne pusti prezimovati. β) (o ženski = concipere) spočeti, zanositi: Cels.
č) obseči (obsegati), zavze(ma)ti: circuitus rupis XXXII stadia comprehendit Cu., si vitium in angusto est, quod comprehendere modiolus possit Cels.; quantum impulsa valet comprehendere lancea nodo Sil. kakor daleč nese.

3. pren.
a) ljubeče obje(ma)ti, s seboj (z)družiti, zase pridobi(va)ti: adulescentem humanitate suā Ci. ep., multos amicitiā Ci. z mnogimi prijateljsko vez imeti; pren.: totam Atinatem praefecturam omnibus officiis … comprehendit Ci. vsemu … okrožju je povsem ustrezal.
b) obenem obseči (obsegati), skupaj razume(va)ti, z drugim vred šteti: quae omnia unā cum deorum notione comprehendimus Ci. pod pojmom „bog“, quae omnia senatus decretis comprehensa et comprobata sunt Vell.
c) z besedami ali števili obseči (obsegati) = v besede da(ja)ti, ubesediti, ustno ali pismeno izraziti (izražati), povzemaje razložiti (razlagati), povze(ma)ti, pripovedovati, (p)opis(ov)ati: perinde ac si in hanc formulam omnia officia … comprehensa sint Ci., breviter comprehensa sententia Ci., omnes scelerum comprendere formas possim V., quae si comprendere coner O., numerum quorum comprendere non est O. ki jih ni moč sešteti, ut supra comprehensum est Cels. kakor zgoraj omenjeno; z abl. instrumenti: verbis luculentioribus et pluribus rem eandem c. Ci. ep., plura quidem feci, quam quae comprendere dictis in promptu mihi est O., o quater et, quotiens numero comprendere non est, felicem O. neštetokrat, bella viginti voluminibus c. Suet.

II. (z oslabljenim pomenom predloga)

1. prije(ma)ti, poprije(ma)ti, z(a)grabiti: Cels., Plin., Lucan., quid manibus opus est, si nihil comprehendendum est? Ci., c. funes C., comprehendunt utrumque et orant O. oba primejo za roke, accipiter comprensam columbam tenet V., ter frustra comprensa manūs effugit imago V., c. aures Tib., ramos Cu., aliquem faucibus Val. Max. za vrat zgrabiti; z abl. instrumenti: Lact., Hier., Min., linguam forcipe O., quantum manu comprehendet Cels., c. lanceam laevā Cu.

2. occ.
a) koga sovražno prijeti, ujeti, uloviti, popasti, zgrabiti, v zapor vreči: hominem c. et in custodiam Ephesi tradere Ci. ep., belli duces captos et comprehensos tenere Ci., tam capitalem hostem non c. Ci., hunc (Commium) e navi egressum … comprehenderant atque in vincula coniecerant C., ne huius quidem indicio impulsi sunt (ephori), ut Pausaniam comprehenderent N., c. servos, interfectores fugientes L., praesidium Punicum L. ujeti, fures Cat., propalem Dareus comprehendi non poterat Cu.; s predikatnim acc.: aliquem vivum c. C.; s praep.: c. aliquem pro moecho Ter., aliquem simul cum Ismenia N., regem per milites Cu.; (o živalih in stvareh) odvze(ma)ti, zaseči (zasegati): venenum manifesto Ci., redas equosque C., alicuius signa militaria atque arma C., naves N., L., vehicula … et pistrinensia iumenta Suet., epistulas Iust. prestreči; c. colles C. zasesti.
b) krivca prijeti, zalotiti, zasačiti pri čem, kak zločin izslediti, odkriti: Front., qui in furto aut in latrocinio aut aliqua noxa sunt comprehensi C., eum cum gladio cruento c. N., eius nefandum adulterium c. Ci. zasačiti ga pri prešuštvovanju, res eius indicio comprehenditur Ci. pride na dan; z inf.: qui interesse conventibus interdictis fuerint comprehensi Cod. Th.
c) α) (o ognju) prije(ma)ti se česa, lotititi se česa, zažgati kaj, lizati kaj: ignis robora comprehendit V., incendium turres … comprehendit Cu.; v pass.: opera flammā comprehensa Hirt., avidis comprehenditur ignibus agger O.; tudi brez flammā ali igni: comprehensa aedificia, comprehensae lautumiae L.; comprehendere ignem (o vnetljivih stvareh) vne(ma)ti se, vž(i)gati se, zaž(i)gati se, (za)goreti: hae (casae) celeriter ignem comprehenderunt C.; pesn.: Lavinia … visa (est) … longis comprehendere crinibus ignem V. da se ji vžigajo dolgi lasje; v pass.: flammā ab utroque cornu comprehensā naves sunt combustae quinque C. β) (o bolezni) popasti (popadati), zgrabiti, prijeti (se) koga: comprehendi morbo toto corpore Iust. zboleti na celem telesu, comprehendi pestiferā lue Iust.
č) hort. (o rastlinah) prije(ma)ti se, ukoreniniti (ukoreninjati) se; abs.: Col.; z acc.: c. terram Dig.; (o cepiču) vrasti (vraščati) se; abs.: Varr.

3. pren. čutno, umsko, spominsko zazna(va)ti, doseči (dosegati), spozna(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, pojmiti, razb(i)rati: esse aliquid, quod comprehendi et percipi posset Ci. kar se more doumeti, non posse vero comprehendi (naturam) Cels., litterarum apices c. (sc. visu) Gell.; večinoma z abl. instrumenti: c. aliquid visu Sil., rem sensu (sensibus) Ci., animo c. et tenere aliquid Ci., animo aliquid tenere comprehensum, non sensibus Ci., c. omnia suis animis et cogitatione Ci., cogitatione comprehendimus, qualis sit animus Ci., eo minus id, quod tu vis, possum mente comprehendere Ci., si quam opinionem vestris mentibus comprehendistis Ci., has quinque dierum disputationes memoriā c. Ci. ali hoc recordatione c. Sen. ph. v spominu ohraniti, res penitus perspectae … scientiāque comprehensae Ci.; po čem spozna(va)ti z abl.: aliquid certis signis Col.

compte [kɔ̃t] masculin (pre)štetje, preštevanje; račun, (pre)računanje; znesek; konto; obračun, obračunanje; dolgovan denar

à compte de quelqu'un na konto kake osebe
à ce compte(-là) če to tako vzamete ali hočete
à, selon, suivant votre compte (vieilli) po vašem (mnenju, naziranju)
à bon compte poceni, brez truda; obilno, bogato
au bout du compte, en fin de compte, tout compte fait končno, konec koncev, navsezadnje, če vse upoštevamo
de bon compte vsaj, najmanj
de compte à demi na pol
de compte fait, tout compte fait v celem, vse skupaj, natančno vzeto
en règlement de votre compte za poravnavo vašega računa
pour le compte de quelqu'un na račun koga, figuré kar zadeva, kar se tiče
pour son compte zase, za sebe
ayant masculin compte, titulaire masculin d'un compte imetnik, lastnik računa
règlement masculin des comptes obračuna(va)nje (tudi figuré)
compte d'apothicaire, de cuisinière dolg, drag, zabeljen račun
compte bancaire, compte de, en banque bančni račun
compte de chèques postaux, de chèque postal poštni čekovni račun
de clearing klirinški, obračunski konto
compte courant tekoči račun
compte de dépôt depozitni račun
compte à échéance fixe vezan račun
compte d'épargne hranilni račun
comptes de l'exercice letni, poslovni zaključek
compte mensuel mesečno poročilo
compte ouvert odprt, tekoč račun
compte rendu (računsko) poročilo
compte d'activité poročilo o dejavnosti
compte de lecture obnova lektire (v šoli)
compte rand okrogla vsota
compte secret tajni konto
compte de situation (militaire) poročilo o položaju
compte spécial, à part posebni konto
compte de virement žiro račun
compte à vue čekovni račun
aligner un compte zaključiti, zapreti konto
arrêter un compte poravnati račun
avoir son compte (figuré) biti pijan
(en) avoir (pour) son compte dobiti svoje, biti oštet
avoir un compte à régler avec quelqu'un (figuré) imeti s kom (ob)račun
n'avoir de comptes à rendre à personne nikomur ne biti dolžan dajati račun, nikomur ne biti odgovoren
donner une somme à compte dati vsoto na račun
donner son compte, en donner pour son compte à quelqu'un slabo ravnati s kom, grdó jo zagosti komu
donner, régler son compte à un employé dati uslužbencu, kar smo mu dolžni; odpustiti ga
dresser, établir un compte napraviti račun
entendre, savoir bien son compte razumeti se, znati gledati na svojo korist
entrer en ligne de compte priti v poštev
être de compte šteti, biti važen
être loin de compte uračunati se; ne si biti edin
faire bon compte de quelque chose poceni kaj prodati
faire le compte de quelque chose nekaj skupaj sešteti, izračunati
je fais mon compte pridem na svoj račun
laisser pour compte (commerce) odkloniti sprejem (blaga)
mettre, prendre sur son compte vzeti na svoj račun, figuré prevzeti odgovornost
mettre quelque chose sur le compte de quelqu'un komu kaj naložiti, naprtiti, podtakniti
mettre un compte à découvert preseči konto; več dvigniti, kot imamo denarja
ouvrir un compte auprès de odpreti konto pri
passer en compte (commerce) vračunati
passer, mettre en, sur compte vknjižiti v konto
prendre sur son compte prevzeti nase
régler un compte poravnati račun
régler ses comptes obračunati (tudi figuré)
rendre compte de quelque chose dati račun o, poročati o čem
se rendre compte de quelque chose sprevideti, spoznati, uvideti kaj, zavedati se česa, biti si na jasnem o čem
rendre ses comptes dati račun (de o; tudi figuré)
vous m'en rendrez bon compte to mi boste plačali
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
tenir compte de quelque chose (à quelqu'un) odškodovati (koga) za kaj, figuré računati s čim, upoštevati kaj, ozirati se na kaj
tirer d'un compte dvigniti iz konta
s'en tirer, en être quitte à bon compte poceni jo odnesti
tourner à compte biti ugoden, koristen
travailler à, pour son propre compte zase, samostojno delati
ne pas trouver son compte à quelque chose imeti izgubo pri čem
cela n'est pas de compte to ne pomeni nič, to ni važno
le compte n'y est pas račun ni pravilen
à chacun son compte (proverbe) vsakemu svoje
les bons comptes font les bons amis (proverbe) čisti računi, dobri prijatelji

con prep. s, z

1. (označuje druženje)
vieni con me? ali greš z mano?
è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

2. (označuje sredstvo)
minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

3. (označuje način)
con fatica s trudom, naporno
con attenzione pazljivo, pozorno
starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

4. (označuje lastnost, atribut)
bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
villa con piscina vila z bazenom

5. (označuje omejitev)
con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

6. (označuje vzrok)
con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

7. (označuje primerjanje)
non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

8. (označuje okoliščine in posledice)
non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

9. (označuje čas)
andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

10. (označuje dopustnost)
con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

11. (velja kot sklepni izraz)
con questo, col che:
e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

13. (uporablja se z nedoločnikom)
con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo

con s, z; s pomočjo; hkrati z

café con leche mlečna kava
acompañarse con uno biti v spremstvu z
estar con alg. biti na strani nekoga
estar con fiebre imeti vročico
¡vaya V. con Dios! zbogom!
uno con otro počez, poprek
nada tiene que ver con ello nima nobenega posla s tem
no se meta V. con nosotros pustite nas v miru
me visto con este sastre obleko si dajem delati pri tem krojaču
con este tiempo pri tem vremenu
me veo con facultades de emprenderlo smatram se za sposobnega, da se tega lotim
con todo eso kljub vsemu temu
ni con mucho še daleč ne, še dolgo ne
con trabajar lo conseguirás če boš delal, boš to dosegel
con ser muy trabajador, gana poco čeprav je zelo delaven, malo zasluži
con que torej, no
¿con que vienes tan tarde? prihajaš torej tako pozno?
con que ¡andando! naprej! torej hitro!
con (tal) que če le; s pogojem da; kolikor
te perdono con que te enmiendes oprostim ti, če se le poboljšaš

cōnātiō -ōnis, f (cōnārī) telesni napor, trud, naprezanje: Cael., Plin. Val.; occ. napenjanje (tiščanje) pri opravljanju potrebe: Plin. Val.

cōnātus -ūs, m (cōnārī)

1. zagon, zalet, poskus: quod in certamine saliendi fieri videmus, ut conatum longius petant Q. da se zaganjajo z večje razdalje, Icarus primo statim conatu iuxta cubiculum eius decĭdit Suet. pri prvem vzletu; pren.: a conatu resistendi deterritus N. od poskusa, da bi se ustavil, in ipso conatu belli gerendi L., multis saepe frustra conatibus factis L. po mnogih, često neuspelih poskusih, nihil probantes nisi planum et humile et sine conatu Q. brez zanosa, crebris parvisque conatibus se attollere Q.

2.
a) telesni trud, napor, prizadevanje: illud mihi indignum industriā conatuque meo videtur Ci., tumultus Gallicus haud magno conatu brevi oppressus est L., profectus magno conatu ad hostes L.
b) duševni trud = podjetje, poskus, namera, početje, drzno dejanje: Q., si non perfectio, at conatus tamen Ci., omnes eius motus conatusque prohibebit Ci., conatus tam audax traiciendarum Alpium L., in mediis conatibus aegri succidimus V., c. furiosus Val. Max., conatus ingentes adversus Britanniam T.

3. gon, nagon: dedit natura beluis et sensum …, ut … conatum haberent ad naturales pastus capessendos Ci.

conceptiō -ōnis, f (concipere) povzetje, od tod

1. obseg, sestav: mundi conceptio tota Vitr.; occ.
a) pri vodovodih zajetje (zajemanje) vode, konkr. zajeta voda, z gen. aquae ali brez: Front., conceptionis modus Front. zajetna mera.
b) spočetje: mulae c. Ci., conceptionibus conferre multum Plin.; oploditev, oplojevanje: imbrium c. Vitr.

2. pren.
a) sestavljanje, pisanje pravniških obrazcev: Ci., Icti.
b) c. rei povzemanje v besede, izraz: Gell., aliae conceptiones Arn. izrazi, označbe.
c) gram. zlog: Char.

conceptus -ūs, m (concipere)

1. povzemanje, zbiranje: novenorum dierum Plin.; konkr. zbiralna jama, kjer se zbira ali kamor se steka voda, vodnjak: aquarum inertium conceptus vasti Sen. ph.

2. prijem(anje), poprijetje: camini Suet. požar.

3. occ. spočetje, nosečnost, pri živalih brejost: Plin., quaedam … ex hominum pecudumve conceptu Ci.; (o rastlinah) oploditev: conceptus (arborum), id est germinatio Plin.; met. spočetek, zarodek, telesni plod (sad): conceptus leporis utero exemptus Plin., conceptum a se abigere Suet. splaviti.

concern² [kənsə́:n] samostalnik
zadeva, posel (about, for)
skrb (at, over zaradi)
zaskrbljenost; žalost, užaloščenje, bol (in za)
zanimanje; delež
trgovina tvrdka, podjetje, koncern; pomembnost, važnost
pogovorno stavba

it is of no concern of mine to mi ni nič mar
a matter of no concern nepomembna stvar
to take no concern in s.th. ne se zanimati za kaj
to have a concern in imeti delež pri čem; zanimati se za kaj
public concerns javne zadeve
thriving concern uspešen posel
pogovorno to give up the whole concern opustiti zadevo
a paying concern rentabilno podjetje
a going concern aktivno podjetje
of the utmost concern skrajno pomemben
to have no concern with s.th. ne imeti s čim opravka

concertado urejen

franqueo concertado pavšalno frankiranje (pri tiskovinah ipd.)

concipiō -ere -cēpī -cēptum (cum in capere)

I.

1. skupaj vzeti (jemati), obseči (obsegati), zaje(ma)ti, povze(ma)ti, zavze(ma)ti, spreje(ma)ti, poprije(ma)ti, kako tekočino v posodo prestreči (prestrezati): nuces vix sesquimodio, aquam trulleo Varr., multum ignem trullis ferreis L., auras (sc. ex tibiis) O., decidit in terram non concipientibus auras infirmis pennis O., in quibus aura illa concipitur Q., c. ingrediendo ventum veste Q., quorum nomina nostro ore concipi nequeant Mel. = se ne dajo izgovoriti; occ. Alsietinam aquam c. Front. zajeti v cev; — od tod subst. neutr. pl. pt. pf. concepta commentariorum Front. v komentarjih zaznamovane zajetne mere. Pass. concipi
a) (o tekočinah) nab(i)rati se: ut quisque (humor) ibi (v hlevih) conceptus fuerit, quam celerrime dilabatur Col.
b) (o rekah) izvirati: torrens velut ex alio fonte conceptus Cu. izvirajoč, Ganges multis fontibus conceptus Mel., torrens imbribus conceptus Col.
c) nabirajoč se nasta(ja)ti, delati se: in ea parte nivem concipi Sen. ph., is morbus aestate plerumque concipitur Col., ex calore et aestu concepta pestis Col.

2. pren. besede v kak obrazec sestaviti (sestavljati), besedilo spisa(va)ti: ius iurandum L., T., verbis (sc. iurisiurandi) conceptis iurare Pl., L. po predpisanem besedilu, verbis conceptissimis iurare Petr. kar najbolj slovesno, quod EX ANIMI SENTENTIA iuraris, sicut concipitur more nostro Ci. kakor se glasi v prisežnem, pri nas običajnem besedilu, verbis conceptis perierare Ci. ali deierare N. fr. po predpisanem besedilu krivo priseči (prisegati), verbis conceptis affirmare (z ACI) Sen. ph., c. vadimonium Ci. ep., edictum, obligationem Icti.; occ.
a) slovesno ali po določenem besedilu (obrazcu) izgovoriti (izgovarjati), izreči (izrekati), govoriti za kom, ponavljati besede: sic verba concipito Ca. izgovori tole molitveno besedilo, c. preces O., Marcio Philippo praeeunte (po besedah Marcija Filipa) in foro votum L., dum vota sacerdos concipit O., cum cetera iurisiurandi verba conciperent, Vespasiani nomen transmittebant T., verba iurationis c. (z ACI) Macr. priseči.
b) slovesno kaj napoved(ov)ati, oznaniti (oznanj[ev]ati), naznaniti (naznanj[ev]ati), oklicati, odrediti (odrejati): Latinas ferias … non rite concepisse L., nova atque integra auspicia c. L., fer sacra, pater, et concipe foedus V. oznani, skleni.
c) kako vsoto številčno povedati, določiti (določati): audet tamen Antias Valerius concipere summas (sc. eorum, qui ceciderunt) L.

II.

1. skupaj zb(i)rati in vase vzeti (jemati), spreje(ma)ti: alias aliasque vires flumina concipiunt O., patĕre medicamentum concipi venis Cu. da se žile navzamejo zdravila. occ.
a) tekočine vsesa(va)ti, vpi(ja)ti, vsrka(va)ti: concipiunt (nubes) multum marinum humorem Lucr., concipit Iris aquas O., madefacta terra caducas concepit lacrimas O., ne (frumentum) concepto humore vitietur Sen. ph., vinea omnes imbres … concipit Col., huius flore concipiunt (caprae) noxium virus Plin.
b) concipere ignem ali flammam vne(ma)ti se, vž(i)gati se: Lucr., Plin., Sen. tr., Vulg., uti … testudo, turris, tormenta flammam conciperent C., turris concipit ignem Cu., timuit, ne forte sacer tot ab ignibus aether conciperet flammas O., silices … concipiunt ignem liquidarum aspergine aquarum O. apno se vžge pri gašenju; pren. (o ognju ljubezni): quem mens mea concipit ignem? O. kakšen ogenj se poprijema moje duše? concipit interea validos Aëtias ignes O. silni plamen ljubezni razvname …, excute virgineo conceptas pectore flammas O. ki se je vnel v tvojem deviškem srcu, cuncto concepit pectore flammam Cat.
c) zrak, sapo vase spreje(ma)ti, vleči, vdih(av)ati: pars (animae) concipitur cordis parte Ci., buccina concepit aëra O., cum magnam vim venti vela quoque concepissent Cu. ko so se bila tudi jadra napela od silnega vetra.
č) seme vase spreje(ma)ti, vase vzeti (jemati): omnia quae terra concipiat semina Ci., conceptum semen Ci., inde occultas vires et pabula terrae pinguia concipiant V.; — od tod pren. (o ženskah in samicah) spoče(nja)ti, zanositi, (o)brejiti se: Varr., Lucr. idr., Persea, quem pluvio Danaë conceperat auro O., puer furto conceptus O. skrivoma spočet, concepta crimina portat O. grešni sad, phoenix se ipsa concipit ali phoenix non coitu concipitur Mel.; s praep.: quod erat ex fratre conceptus Ci., Tiberius ut ex adulterio conceptus Suet., conceptus a captiva servus O., de lupo concepta Nape O.; (o živali): cum concepit mula Ci., feminae (canes) concipiunt usque in annos novem Col.; pren.: hoc, quod conceptum res publica periculum parturit Ci. nevarnost, ki jo je država tako rekoč spočela in jo zdaj rojeva; met. = omožiti se: concipe! mater eris iuvenis O. — Od tod subst. pt. pf. α) conceptum -ī, n zarodek, telesni plod (sad): conceptum a se abigere Suet. β) conceptus -ī, m (sc. pullus) mladič: timeo, ne (ova) iam concepti sint Petr.
d) sad, korenine idr. pognati (poganjati), poroditi (porajati): spicam Plin. vklasiti se, radicem Icti.
e) α) česa navze(ma)ti se: c. acorem Col. (s)kisati se, amaritudinem Col. zagreneti. β) z očmi zazna(va)ti: haec tanta oculis bona (toliko lepega) concipio Pl. zrem.

2. jur. kaj pri kom zajeti: penes quem res concepta et inventa est Paul.; poseb. c. furtum Gell., G. tatvino zaslediti.

3. pren.
a) z dušo ujeti = doume(va)ti, razume(va)ti, razb(i)rati, pojmiti, spozna(va)ti: Plin., rerum omnium … intellegentias animo et mente c. Ci., nec … concipit ullum mente nefas O. ne sluti, si … auguria humanā mente concipi possent Cu., quantum ex vultu concipi poterat Cu.; occ. predočiti (predočevati) si, zamisliti (zamišljati) si, domisliti (domišljati) si: Mart., Plin. iun., agedum inaugura, fierine possit, quod nunc ego mente concipio L., forsitan et lucos illic urbesque deorum concipias animo esse O., opulentia, quantam animis concipere non possunt Cu.; zažele(va)ti si česa, nadejati se česa, stremeti za čim: hoc spe concipere audacis animi esse L., c. aethera mente, thalamos O.
b) kakemu čustvu v sebi prostora da(ja)ti, kaj (za)čutiti, kako čustvo v sebi nositi, gojiti: odium in omnes bonos conceptum Ci., c. iram intimo animo et corde Ci., animo ingentes iras O., furores mente O., pectore robur V. začutiti moč v prsih, pectora concipiunt alios motus V. srce prevzamejo druga čustva, conscia mens ut cuique sua est, ita concipit intra pectora pro facto spemque metumque suo O. (prim.: sem dolgo upal in se bal, F. Prešeren), c. spem de filio, spem ex vobis, metum ex aliquo Cu., Agrippam ferre ad exercitūs … animo concepit T. je trdno sklenil.
c) kako zlo nakopa(va)ti si, naprtiti si, izkupiti kaj: dolor a se ipso conceptus Ci., dedecus c. Ci., aliquot iam per annos concepta huic ordini turpitudo atque infamia Ci. prizadejana, illa macula Mithridatico bello concepta Ci. dobljen v vojni, maculam ex paterno sanguine c. Ci., furore ex maleficiis concepto Ci.; occ. kaj kaznivega zasnovati, storiti, zakriviti, zagrešiti: quodnam ego concepi tantum scelus? Ci., quod flagitium Lentulus non cum Autronio concepit? Ci., fraudes inexpiabiles c. Ci., quod prava mente conceperat Cu.

conclausus 3, gl. opombo pri conclūdō.

concluir [-uy-] zaključiti, končati; skleniti; sklepati, izvajati iz; končati se, h koncu iti

concluir un negocio skleniti kupčijo
concluir con uno prekiniti s kom
concluir de escribir končati s pisanjem
lo que concluyó de arruinarle kar ga je dokončno uničilo
no he concluido todavía nisem še pri kraju
¡todo ha concluido! vse je končano!
concluirse končati se
¡asunto (ali punto) concluido! dovolj (o tem)!

condemnō -āre -āvī -ātum (cum in damnāre)

1. (o sodniku) obsoditi (obsojati), za krivega spozna(va)ti: innocens, si accusatus sit, absolvi potest, nocens, nisi accusatus fuerit, condemnari non potest Ci., hunc hominem Veneri absolvit, sibi condemnat Ci. globo prisodi sam sebi, condemnari praesentem L.; z dvojnim acc.: c. aliquem absentem Ci.; z gen. criminis: qui erant ipsi ambitūs condemnati Ci., rerum capitalium condemnati Ci., S., hominem iniuriarum condemnare Ci. zaradi krivic; z gen. pretii: civem capitis c. Ci. na smrt obsoditi, condemnari sponsionis Ci. obsoditi se na globo; tudi z abl.: condemnastis Scamandrum quo crimine? Ci. zaradi kakšne krivde?, ab adseculis tuis quadruplo condemnari Ci., c. denis milibus aeris L., capite Suet. ali capitali poenā Suet., Icti. na smrt; z de (za kaj, zaradi česa): de pecuniis repetundis, de vi Ci., de alea condemnatum … restituit Ci., c. aliquem de ambitu Suet.; z ad ali in (na kaj): ad metalla Suet. na suženjstvo v rudnikih, in antliam Suet. na suženjstvo pri samotežnem kolesu, ad bestias Icti. na boj z zvermi, ad mortem Lact., ad pecuniam, in solidum Icti.; s samim acc.: certam pecuniam, usuras usurarum Icti.; condemnari arbitrium pro socio Ci. od sodišča biti obsojen kot kupčijski družnik, illum libertum illi patrono HS X milia c. G. onega osvobojenca obsoditi, da plača onemu zavetniku …; s finalnim stavkom: condemnatus, ut pecuniam solvat Icti.

2. (o tožniku) doseči, da koga obsodijo, doseči obsodbo koga: quem per arbitrum circumvenire non posses, … hunc per iudicem condemnabis, …? Ci., ego hoc uno crimine illum condemnem necesse est Ci., si quem L. Gelli libertus furti condemnavit Ci., Cn. Pisonem accusavit condemnavitque Suet.

3. pren.
a) koga obsoditi (obsojati) = (o)kriviti, (ob)dolžiti: iam me ipse inertiae nequitiaeque condemno Ci., senatum crudelitatis c. Ci., summae se iniquitatis condemnari debere C.
b) obsoditi (obsojati) kaj, grajati, ne odobriti (odobravati) česa: Gabinii litteras insigni quādam notā atque ignominiā novā c. Ci., tuum factum non esse condemnatum iudicio amicorum Ci., c. factum aliquid C. in Ci. ep.
c) voti condemnatus Tit. fr. dolžan svojo obljubo izpolniti (ker mu je bila uslišana prošnja).