Franja

zvíjati torcer, retorcer; enrollar

zvijati se v klobčič apelotonarse
zvijati se (re)torcerse, (pot, potok) serpentear
zvijati se skozi deslizarse por entre (ali a través de)
zvijati se okoli ceñir
zvijati se od bolečine retorcerse de dolor
zvijati se kot jegulja ser escurridizo como una anguila
zvijati se od smeha revolcarse (ali morirse) de risa

zvija|ti se (-m se) zviti se črv, kača, cesta: sich winden; človek od bolečin: sich krümmen, sich winden; v zvitek: sich rollen, einrollen, zusammenrollen; v koder: sich ringeln, kräuseln; tehnika sich werfen, verwerfen
figurativno zvijati se kot črv sich wie ein Wurm krümmen
zvijati se od smeha sich vor Lachen biegen/krümmen, sich krumm und schief lachen

zvíti to fold, to roll; to furl; (skriviti) to curve, to bend, to crook, to contort

zvíti odejo (preprogo) to roll up a blanket (a carpet)
zvíti si cigareto to roll a cigarette
zvíti (svoj) dežnik to fold one's umbrella
zvíti jadra to furl the sails
nogo si je zvil he wrenched his foot, he twisted his foot
zvíti si gleženj to wrench (ali to twist) one's ankle
zvíti se od bolečine to writhe in pain
zvíti se skozi goščavo to wriggle one's way through a thicket
vročina je zvila knjigi platnice the heat has warped the cover of the book
jež se je zvil v klobčič the hedgehog rolled itself into a ball

ž

od a do ž del principio al fin; punto per punto; fam de pe a pa, de cabo a rabo

Ž moški spol
od A do Ž von A bis Z

ž | Ž m

1. ultima lettera dell'alfabeto sloveno, il suono [³] del franc. jour ecc.:
pren. od a do ž dalla A alla Zeta

2. lingv. f (abbrev. di 'ženski' femminile)

žabja perspektiva stalna zveza
(pogled od spodaj) ▸ békaperspektíva

žágati (-am) imperf.

1. segare, tagliare:
žagati drevo, drva segare, tagliare l'albero, tagliare la legna

2. pren. (igrati violino, godalo)
žagati violino, na violino segare il violino

3. pejor. muz. strimpellare:
žagati melodijo strimpellare una melodia

4. (oglašati se monotono) stridere, frinire:
kobilice, škržati žagajo le cavallette, le cicale stridono

5. pren. (smrčati) russare, ronfare

6. pog. deporre, destituire, silurare:
žagati direktorja silurare il direttore
žagati komu stolček minacciare la posizione, la carica di qcn.; scalzare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
take žaga, da se ljudje valjajo od smeha le sballa così grosse da far sbellicare dalle risa il pubblico
žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani, darsi la zappa sui piedi

žalost ženski spol (-i …)

1. die Trauer, die Traurigkeit, das Leid; (skrbi) der Kummer
veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
žalost in skrbi Kummer und Sorge
hiša žalosti das Sterbehaus, Trauerhaus
kupček žalosti človek: der Trauerkloß
od žalosti vor Gram, aus Kummer
gube od žalosti Kummerfalten množina
utapljati žalost v alkoholu seinen Kummer im Alkohol ertränken
predajati se žalosti sich dem Gram hingeben
zrediti se od žalosti Kummerspeck ansetzen

2.
na žalost leider, bedauerlicherweise
na mojo žalost zu meinem Leidwesen, zu meinem Bedauern

3.
religija Marija sedem žalosti Maria Sieben Schmerzen

žálost (-i) f

1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale

3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol

žárčenje radiation

povzročen od žárčenja (bolezen) radiation (sickness)

žareč ardiente (tudi fig)

rdeče žareč rojo vivo
belo žareč candente, incandescente; fig fervoroso, ferviente
žareče oglje brasas f pl
žareča vročina calor m abrasador (ali tórrido)
žareč od veselja radiante de alegría

žaréč ardent, rouge ; figurativno fervent, ardent, rayonnant, radieux

belo žareč chauffé à blanc, incandescent
rdeče žareč rouge vif (ali feu), porté (ali chauffé) au rouge
žareče oglje charbons ardents
žareča vročina fournaise ženski spol, chaleur ženski spol torride
žareč od veselja rayonnant de joie, épanoui

žarêč radiant; glowing; red-hot; white-hot; figurativno ardent, fervent, fiery, zealous

žarêč od veselja radiant (ali beaming) with joy
prišel je z žarêčim obrazom he came with a beaming (ali glowing) face

žaréti to beam; to glow; to emit rays; to radiate; to be glowing hot (ali red-hot, white-hot)

žaréti od veselja to beam with joy
obraz mu žari od sreče his face is radiant with happiness

žaréti être incandescent (ali rouge) , brûler (tudi figurativno) ; (nebo, planine) être embrasé, rougeoyer; rayonner (tudi figurativno) , resplendir, briller

lica so mu žarela v veselju, od veselja son visage rayonnait (ali était rayonnant, était radieux, resplendissait) de joie

žaréti (-ím) imperf.

1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
sonce žari il sole brilla

2. ardere, bruciare:
bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva

3. illuminarsi, splendere, risplendere:
žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia

4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna

5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rana žari la ferita duole
njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio)

žáriti (-im)

A) imperf.

1. arroventare; metal. rendere incandescente; ricuocere

2. pren. bruciare, ardere

B) žáriti se (-im se) imperf. refl.

1. risplendere, brillare, illuminarsi

2. biancheggiare; luccicare

3. pren. raggiare, risplendere:
oko se ji je žarilo od veselja gli occhi le raggiavano dalla gioia

že déjà; dés, depuis

že danes dès aujourd'hui, aujourd'hui même
že jutri dès demain
že zgodaj zjutraj dès le matin
že dolgo depuis longtemps
že od nekdaj depuis toujours
že 3 mesece je bolan il est malade depuis 3 mois
že 2 leti je odsoten voilà deux ans qu'il est absent
že prihaja! le voilà qui arrive!
to je že res, toda c'est bien vrai, mais
že ob sami misli na to me je groza la pensée seule m'en fait frémir; rien que d'y penser, j'en frissonne
bo že prišel il viendra bien, il va venir, il finira bien par venir
me bo že razumel il me comprendra bien
mu bom že povedal je ne manquerai pas de le lui dire
ga bom že našel je saurai bien le trouver
že dobro! c'est bon!, ça va bien!, cela suffit!
povej že! mais dis-le enfin!

že ya

že zdaj ahora mismo
že danes ya hoy mismo
že zgodaj zjutraj desde muy temprano, desde la madrugada
je že 12 ura ya son las doce
že od prvega trenutka desde el primer momento, ya desde el primer momento, ya desde el comienzo
že 3 mesece je bolan lleva ya tres meses enfermo
že od zdavnaj desde épocas remontas
to je že tretjič ya van tres veces
že dolgo je (od) tega hace (ya) mucho tiempo
je že prepozno ya es demasiado tarde
že zopet otra vez
kaj je že zopet? ¿qué pasa? ¿qué es lo que pasa ahora?
že pridem! ¡ya voy!
si že govoril z njo? ¿has ya hablado con ella?
že razumem! ¡está bien!; ¡entendido!; ¡ya!
se bo že uredilo todo se arreglará
že dobro! ¡está bien!; ¡perfectamente!
že zaradi vljudnosti aunque no sea más que por mera cortesía
že samo zaradi tega (tan) sólo por eso
to je že res, toda ... eso es verdad (ali eso es cierto), pero...
že samo ime zadošča el simple nombre basta
že ob sami misli na to sólo el pensarlo; la sola idea de...
že 10 let desde hace 10 años