Franja

affossare

A) v. tr. (pres. affōsso)

1. izkopati jarek:
affossare i campi izkopati jarke na poljih

2. star. obdati z jarkom:
affossare un castello obdati grad z jarkom

3. izbrazdati, delati udrtine:
carri pesanti affossano la strada težka vozila puščajo na cestišču kolesnice

4. pren. pokopati, likvidirati:
affossare una proposta di legge pokopati zakonski predlog

B) ➞ affossarsi v. rifl. (pres. mi affōsso) udreti se, upasti (zlasti pren.):
gli si affossano gli occhi dalla stanchezza od utrujenosti ima oči udrte

affranto agg. onemogel; strt, potrt:
affranto dalla fatica onemogel od napora
rimase affranto dalla cattiva notizia slaba novica ga je potrla

affundō (adfundō) -ere -fūdī -fūsum

1. prili(va)ti: ei (nido) vim genitalem adfundere T. oplaja s svojim semenom, frigida in aqua adfunditur venenum potioni T., venenum vulneri adfusum T., Mosae fluminis os amnem Rhenum Oceano adfundit T. izliva, adf. vinum arbori (kot pitno daritev) Plin., colonia amne adfusa Plin., amnis Meander plurimis adfusus oppidis Plin. ob mnogih mestih tekoč; pren.: afundere alicui vim vitalem T. vliti, affusis puppes procedere ventis Sil. z vetrovi, uprtimi v jadra, affuso squalent a pulvere crines Sil. od primešanega prahu, rubor, qui gravissimis quoque viris subitus affunditur Sen. ph. ki polije tudi... može, undique affusa ducum plebisque turba Sen. tr. privrela.

2. vreči, prideti k čemu: ut equitum tria milia cornibus adfunderentur T. da se postavi 3000 konjenikov ob krilih. — Od tod pt. pf. affūsus (adfūsus) 3 (o prosečih) padši na kolena pred kom, prostrt: adfusa poscere vitam O. ob njegovih kolenih, cum supplice mundo adfusi... rogamus Lucan.; z dat.: adfusae iacent tumulo O., Cleopatra affusa Caesaris genibus Fl. ob Cezarjevih kolenih.

Āfrānius 3 Afranij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Afranius Lucij Afranij, pisec komedij okrog l. 110, izvrsten v šaljivi ljudski igri (fabula togata): Ci., Q., Suet., Afrani toga convenit Menandro H. (ker se je Afranij zgledoval po Menandru).

2. L. Afr., Lucij Afranij, Pompejev legat, konz. l. 60, po bitki pri Tapsu ujet in v neki vojaški vstaji ubit od Cezarjevih vojakov (po drugi razlagi je bil kot vojni ujetnik usmrčen na Cezarjevo povelje l. 46 v Hispaniji): Ci. ep., C., Vell. Od tod adj. Āfrāniānus 3 Afranijev: acies Auct. b. Hisp.; subst. Āfrāniānī -ōrum, m Afranijeva vojska: Auct. b. Hisp.

3. Afr. Burrus Afranij Bur, praefectus praetorio v času ces. Klavdija in Nerona, l. 63 po Kr. pa najbrž zastrupljen od Nerona: T., Suet.

4. Caia Afrania Gaja Afranija, žena senatorja Licinija Bukciona, ki je bila dovolj drzna, da se je tožarila pred pretorjem; zato je njeno ime preg. = drzna ženska: Val. Max., Ulp. (Dig.).

Āfricus 3 (Āfer) afriški, punski: Africa terra Enn. ap. Ci., L. Afrika = punska dežela, bellum = druga punska vojna: L. ali = Cezarjeva vojna v Afriki: C., Vell., triumphus Vell. (po Cezarjevi afr. vojni), bella Sil. Sifakove vojne proti Puncem, praesidia L., ora L., litus Plin., mare S., T. ali pelagus Mel. morje ob Kartagini, ventus Africus Ci. ali Africus ventus L. (= subst. Āfricus -ī, m). Subst.

1. Āfricus -ī, m (sc. ventus) (deževni) jugozahodnik, odjužnik: auster... in Africum se vertit C., qui portus ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., creber procellis V., decertans Aquilonibus, luctans Icariis fluctibus, protervus H., praeceps H. privrševajoči, furibundus et ruens Sen. ph. Pooseb.: Āfricus pater Pr. Od tod zopet adj.: Africae procellae H.

2. Āfrica -ae, f (sc. terra) Afrika, in sicer
a) v širšem pomenu Afrika, ki so jo Grki imenovali Λιβύη: in divisione orbis terrae plerique in parte tertia Africam posuere S.; met. Afričani: Africa terribilis Varr. ap. Non., in omni Africa, quae procul a mari incultius agebat S.
b) v ožjem pomenu kartaginsko ozemlje z deželo med obema Sirtama, pozneje rim. pokrajina (Africa propria ali Africa provincia): Africam, arcem omnium provinciarum natam ad bellum contra hanc urbem gerendum obtinere Ci., Utica atque Hippo valentissimae urbes totius Africae N.; pren. Afričani, preb. te pokrajine: Varr., Ci. ep.
c) v najožjem pomenu le pokrajina, imenovana Zeugis ali Zeugitana (regio), z glav. mestom Kartagino: a Tusca Zeugitana regio et quae proprie vocetur Africa est Plin. — Od tod adj. Āfricānus 3 afriški, v Afriki, iz Afrike: possessiones N., bellum Ci. idr. Cezarjeva vojna v Afriki, rumores Ci. in causae (homatije) Ci. v tej vojni, Africanae gallinae Varr., Col. pegatke, Afr. mures Plin. afriške miši, pri Pl. šalj. = „panterji, tigri in levi“, Africanae ferae Ci. ep. ali Africanae bestiae Varr. ali subst. Āfricānae -ārum, f (sc. ferae) L., Plin., Plin. iun., Suet. afriške zveri = panterji, leopardi, tigri in levi za igre v amfiteatru. — Kot priimek
a) dveh Scipionov, ki sta se zmagovito bojevala s Punci: Āfricānus -ī, m Afričan (gl. Cornēlius).
b) boginje Cerere v Afriki, ki so ji kot svečenice služile vdove, ki se niso več hotele omožiti: Āfricāna -ae, f Afriška: Tert.

again [əgéin, əgén] prislov
zopet, znova, ponovno, še enkrat, poleg tega, prav tako

again and again ponovno, zopet in zopet, nenehno
to be o.s. again okrevati
as much (ali many) again dvakrat toliko
now and again tu in tam, včasih
as long again and better več ko dvakrat tako dolg
once again še enkrat
time and again večkrat, pogosto
half again his size veliko večji od njega
over again znova, še enkrat

Agamemnōn (Agamemnō) -ōnis, acc. -onem in (pesn.) -ona, m (Ἀγαμέμνων) Agamemnon, Atrejev sin, mikenski kralj, gr. vojskovodja pred Trojo; ko se je vrnil iz Troje domov, ga je umoril Ajgist, ljubimec njegove soproge Klitajmnestre: Pl., Ci. idr. Od tod patronim Agamemnonidēs -ae, m (Ἀγαμεμνονίδης) Agamemnonid, Agamemnonov sin = Orestes: Iuv.; adj. Agamemnonius 3 (Ἀγαμεμνόνιος) Agamemnonov: classis L., Mel., Mycenae, phalanges V., res V. Agamemnonova moč, oblast, Orestes V., O., puella Pr. = Iphigenia; subst. Agamemnonia -ae, f (sc. puella ali filia) Agamemnonida, Agamemnonova hči: tres Agamemnoniae O.

Aganippē -ēs, f (Ἀγανίππη) Aganipa,

1. izvir na Helikonu v Beotiji, posvečen Muzam in zato navdihujoč pesništvo, prav tako tudi Nimfa tega izvira, hči rečnega boga Permesa: Aonie Ag. V., frigerans Cat., Hyantea O., Plin. Od tod adj. Aganippēus 3 (Ἀγανίππειος) Aganipin, aganipski: lyra Pr. Muzam posvečena, unda Cl.; Aganippicus 3 (Ἀγανιππικός) Aganipin, aganipski: fontes Sid.; Aganippis -idis, f iz Aganipe izvirajoča: Hippocrene O. = Muzam posvečena in navdihujoča.

2. Akrizijeva žena, Danajina mati: Hyg.

Agathoclēs -is in -ī, m (Ἀγαϑοκλῆς) Agatokles, gr. moško ime. Poseb. znani so:

1. Termljan nizkega rodu, rojen l. 361, sirakuški tiran: Ci., L., idr. Od tod adj. Agathoclēus 3 (Ἀγαϑόκλειος) Agatoklejev: Plin., Sil.

2. Cizičan, gr. zgodovinopisec: Ci.

3. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.

4. gr. filozof in pisec del o kmetijstvu, doma z otoka Hiosa (Chios): Varr., Col., Plin.

Agdestis (Agdistis) (Ἀγδίστις) Agdestis, Agdistis, neko dvospolno bitje iz frigijskega bajeslovja; zaplodil ga je baje Zeus s pečino Agdom (Agdus), Dioniz pa ga je skopil: Arn. Od tod adj. Agdestius 3 Agdestijev: furor, ferocitas Arn.

âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
à mon âge v, pri moji starosti
à notre âge v našem času, dandanes
à la fleur de l'âge v najboljših letih
d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
hors d'âge zastarel
le bel âge mladost
bas, jeune âge otroška, mlada leta
grand âge visoka starost
Moyen Age srednji vek
président masculin d'âge starostni predsednik
retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
âge limite starostna meja
âge moyen poprečna starost
âge mûr, viril zrela, moška leta
âge nubile za možitev godna starost
âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
âge de puberté pubertetna doba
âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
avoir passé l'âge de biti prestar za
cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
il faut être de son âge treba je biti sodoben
être du même âge biti istih let, iste starosti
être avancé en âge biti že v letih
il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
être entre deux âges biti v srednjih letih
quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
prendre de l'âge starati se

Agēnōr -oris, m (Ἀγήνωρ) Agenor, Kadmov oče, Finejev oče ali ded, praded Didone, kot feničanski heroj po mitu Belov brat, sin Neptuna in Libije: V., O., Val. Fl. Od tod adj. Agēnoreus 3 Agenorjev: bos O. Evropin bik (ozvezdje), domus O. Kadmova, toda tecta Val. Fl. Finejeva hiša; pren.

1. feničanski: ahenum Mart., ahena Sil.

2. kartažanski: arces Sil. = Kartagina, ductor Sil. = Hazdrubal ali Hanibal, Agenorei nepotes ali subst. Agēnoreī -ōrum, m Agenorjevi vnuki = Kartažani: Sil. Patronim Agēnoridēs -ae, m (Ἀγηνορίδης) Agenorid, Agenorjev potomec = Cadmus: O., Mart. ali = Perseus: O. ali = Phineus: Val. Fl., tudi = Kartažan, Feničan: Sil. (z gen. pl. Agēnoridûm).

Agēsilāus -ī, m (Ἀγησίλαος) Agezilaj,

1. slavni špart. kralj od l. 397 do 361: N., Iust.

2. Plutonov vzdevek = vladar narodov, ker pride vse človeštvo v njegovo kraljestvo in pod njegovo oblast: Lact.

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

agghiacciare

A) v. tr. (pres. agghiaccio)

1. spremeniti v led, zamrzniti (tudi pren.):
le sue parole lo agghiacciarono ob njegovih besedah je okamnel

2. pogasiti, pridušiti, ohladiti:
agghiacciare l'entusiasmo di qcn. ohladiti navdušenje nekoga

B) ➞ agghiacciare, agghiacciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ agghiaccio) oledeneti, okamneti:
agghiacciarsi dallo spavento okamneti od strahu

agglomerō (adglomerō) -āre -āvī -ātum „na klobko primotati“, od tod pesn. pren. tesno strniti, skleniti (sklepati), pridružiti (pridruževati): latera Val. Fl., arma Sil., addunt se socios... et lateri adglomerant nostro V. se strnejo ob naši strani, densi cuneis se quisque coactis adglomerant V., agglomerat tenebras Val. Fl. kopiči temo, adglomerare fretum Val. Fl.

aggobbire

A) v. tr. (pres. aggobbisco) zgrbiti, napraviti grbastega

B) v. intr. zgrbiti se, postati grbast, sključen:
aggobbire per il troppo studio zgrbiti se od pretiranega učenja

aggrediō -ere, act. soobl. = aggredior, iti proti komu, pristopiti (pristopati) h komu ali čemu, od tod

1. skušati si pridobiti koga za svoje namene: hoc restiterat, ut a te fictis aggrederer donis Ci. ap. Prisc.

2. lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: facillimis quibusque (sc. bellis) aggressis Iust.

aggredire v. tr. (pres. aggredisco) napasti, napadati; ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu:
la vittima è stata aggredita alle spalle žrtev so napadli od zadaj
li aggredì con voce dura napadel jih je z ostrim glasom

aggregō (adgregō) -āre -āvī -ātum (ad in grex) čredi, jati pridružiti, od tod

1. sploh pridružiti (pridruževati), skleniti (sklepati) s kom ali s čim; abs.: quibuscumque signis occurrerat, se aggregabat C.; z dat.: se Romanis L., ambiguos militum animos partibus T.; med.: adgregari Vespasiani partibus T. pristopiti, desciscentibus Suet. z ad: adgregare filium ad patris interitum Ci., suam voluntatem ad summi viri dignitatem Ci. ep. s svojim srcem se nagibati k..., se ad amicitiam eorum C. pridružiti se njihovim prijateljem; z in in acc.: te semper in nostrum numerum adgregare soleo Ci.; s krajevnimi adv.: eodem ceteros undique conlectos naufragos Ci.

2. nakopičiti (nakopičevati): pecunias, thesauri acervos Ambr.