Franja

Zadetki iskanja

  • sévati (-am) imperf.

    1. fiz. irradiare, irraggiare; emettere radiazioni

    2. (svetiti, sijati) splendere, risplendere; ekst. trasparire:
    skozi okna so sevale luči dalle finestre risplendevano le luci
    strah mu je seval iz oči la paura gli traspariva dagli occhi
  • séver nord moški spol , septentrion moški spol ; (veter) vent moški spol du nord, bisef , (v Sredozemlju) tramontane ženski spol , mistral moški spol ; (pesniško) aquilon moški spol

    na severu au nord
    proti severu vers le nord, du côté du nord
    veter piha od severa le vent est au nord
  • seznániti dar a conocer; hacer saber

    seznaniti koga s kom presentar a alg a una persona
    dovolite mi, da Vas seznanim z g. X. permítame que le presente al señor X.
    seznaniti koga s čim dar a conocer a alg a/c
    seznaniti se s kom presentarse a alg
    seznaniti se s čim familiarizarse con a/c
  • sezúti (sezújem) | sezúvati (-am)

    A) perf., imperf.
    sezuti čevlje, nogavice togliersi le scarpe, le calze; scalzare

    B) sezúti se (sezújem se) | sezúvati se (-am se) perf., imperf. refl. abs. togliersi (scarpe, calze), scalzarsi:
    sezuti, sezuvati si čevlje, nogavice togliersi le scarpe, le calze; scalzarsi
  • sežémati (-am) | sežéti (-žmèm) imperf., perf. (strnjevati, strniti) riassumere, condensare; rendere conciso; serrare:
    sežeti svoja opažanja condensare le proprie osservazioni
    sežeti vrste serrare le file
  • sežgáti (-žgèm) | sežígati (-am)

    A) perf., imperf. bruciare, ardere, incenerire; (truplo) cremare:
    sežgati dračje, slamo bruciare le frasche, la paglia
    hist. sežigati na grmadi bruciare sul rogo
    vroče sonce sežge travo il sole eccessivo brucia l'erba

    B) sežgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi:
    ker ni masla, se je jed sežgala non essendoci del burro, la pietanza si è bruciata
  • shízma (-e) f rel. scisma; knjiž.
    shizma med besedami in dejanji disaccordo fra le parole e i fatti
  • shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. riporre, serbare, conservare:
    shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
    shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere

    2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
    denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
    shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità

    3. inform. memorizzare, immagazzinare:
    shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file
  • sicér sinon, autrement, sans quoi, faute de quoi; ordinairement, d'ordinaire, d'habitude; il est vrai, c'est vrai, en vérité; par ailleurs, certes

    in sicer et pour préciser, (to se pravi) c'est-à-dire, (pri naštevanju) (à) savoir
    sicer je bogat, toda zelo skop il est riche, c'est vrai, mais très avare
    pohitite, sicer boste zamudili vlak dépêchez-vous, sinon (ali sans quoi) vous allez manquer le train!
    zmožnosti, ki jih sicer ima les capacités qu'il a par ailleurs
  • sicèr

    A) konj.

    1. altrimenti, se no:
    brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

    2. peraltro, altrimenti:
    za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

    3. ○, comunque:
    sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

    4. in sicer e cioè, e precisamente:
    kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

    B) adv.

    1. altrimenti:
    lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

    2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
    strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose
  • sídro (-a) n

    1. navt. ancora:
    dvigovati, spuščati sidro salpare, gettare l'ancora, le ancore
    vreči sidro gettare l'ancora, le ancore
    admiralsko sidro ancora ammiragliato
    danforthovo sidro ancora Danforth
    plužno sidro ancora a vomere

    2. teh. ancora, ancoraggio
  • signál signal moški spol

    alarmni signal signal d'alarme (ali d'alerte)
    svetlobni signal signal lumineux
    zvočni signal signal sonore (ali acoustique)
    dati signal za donner le signal de
    postaviti signal na stoj (železnica) mettre le signal à l'arrêt
  • sijájno adv.

    1. splendidamente, meravigliosamente:
    kaj narediti, prirediti sijajno fare le cose alla grande

    2. (v adv. rabi z biti)
    sijajno bo, ko bomo spet skupaj sarà bello stare di nuovo insieme
    sijajno, da si prišel è magnifico che tu sia venuto
  • sijáti briller, luire, reluire, resplendir ; (žareti) rayonner, irradier

    luna sije il fait clair de lune
    sonce sije il fait du soleil, il y a du soleil, le soleil brille
  • síla force ženski spol , puissance ženski spol , violence ženski spol , contrainte ženski spol ; (potreba, nuja, stiska) nécessité ženski spol , besoin moški spol , indigence ženski spol , détresse ženski spol , danger moški spol ; (nešteto) quantité ženski spol , infinité ženski spol, familiarno légion ženski spol

    po sili par force, par nécessité
    s silo par (la) force, par la (ali avec) violence
    v sili au besoin, en cas de besoin, de nécessité, d'urgence, s'il le faut, si besoin est
    z vso silo de toutes ses forces, à toute force, à tout prix
    za silo à peu prés, approximativement, tant bien que mal
    bojne, oborožene sile forces ženski spol množine (armées), armée ženski spol
    centrifugalna, sredobežna (centripetalna, sredotežna) force centrifuge (centripéte)
    dejanska, efektivna sila puissance effective (ali utile)
    gonilna sila force motrice
    konjska sila (tehnika) cheval-vapeur (C.V.)
    letalske bojne sile force(s) aérienne(s), armée de l'air
    mladostna sila vigueur ženski spol de la jeunesse
    naravna sila force de la nature, force naturelle
    obrambne sile pouvoir défensif, capacité défensive
    pomorska sila puissance navale (ali maritime), forces navales, flotte ženski spol, marine ženski spol
    sila pritiska force de pression
    udarna sila puissance de choc (ali vojaško de combat), fizika intensité ženski spol de choc
    ustvarjalna puissance (ali force, énergie ženski spol, activité ženski spol) créatrice
    (delovna) sila capacité ženski spol (ali puissance) de travail, forces
    vlečna sila force (ali effort moški spol) de traction
    vodna sila énergie (ali force) hydraulique
    življenjska sila force vitale, vigueur ženski spol, vitalité ženski spol
    sila ljudi une grande foule, force gens, familiarno un tas de gens
    sila vroče je il fait excessivement chaud
    ni sile rien ne presse
    ni mu sile il n'est pas mal
    to je od sile c'en est trop
    po sili jesti manger sans appétit, manger du bout des dents
    silo delati komu faire violence à quelqu'un, (ženski) violenter quelqu'un
    uporabiti silo employer la force, user de violence, user de contrainte envers quelqu'un
    vse sile napeti déployer toutes ses forces, faire tous ses efforts, faire tout ce que l'on peut, mettre tout en œuvre, remuer ciel et terre
    sila kola lomi nécessité n'a pas de loi, nécessité fait loi
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • síliti (-im) imperf.

    1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
    siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

    2. premere; insistere; voler cacciarsi:
    mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
    siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

    3. siliti za struggersi per; insidiare:
    sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

    4. spuntare:
    solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
    sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

    5. forzare (una pianta)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
    podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
    pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
    siliti na jezik venire da dire
    siliti na vodo avere bisogno di urinare
    siliti pod nebo svettare nel cielo
    siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    kri sili v glavo il sangue monta alla testa
    žito sili v klasje il grano mette le spighe
    mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
    siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
    siliti v nos fiutare, odorare
    siliti v ospredje, naprej farsi notare
    siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
    siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.
  • simulírati to simulate; to feign; to sham

    on le simulira he is only shamming
    simulírati omedlevico to pretend to faint
    simulírati bolezen to sham illness, to pretend to be ill, to malinger
    simulirano drevo imitation tree
  • sinhronizácija synchronisation ženski spol ; (filma) (post)synchronisation ženski spol , doublage moški spol

    sinhronizacija slik z zvokom synchronisation des images avec le son
    sinhronizacija dveh stenskih ur synchronisation de deux pendules
    dobra (slaba) sinhronizacija bonne (mauvaise) synchronisation
  • sinód

    sveti sinod (najvišja pravoslavna oblast) le saint-synode