Franja

écrin [ekrɛ̃] masculin skrinjica, škatlica za nakit; nakit v skrinjici; (figuré)

c'est le plus beau joyau de mon écrin to je moja najdragocenejša stvar

écrire* [ekrir] verbe transitif pisati (à quelqu'un, à quelque chose komu, s čim); na-, v-, zapisati; pisateljevati; komponirati; pismeno izdelati, pismeno obvestiti

machine féminin à écrire pisalni stroj
papier masculin à écrire pisalni papir
écrire au brouillon, au propre napisati v konceptu, na čisto (v čistopisu)
écrire avec aisance, lisiblement pisati z lahkoto, čitljivo
écrire comme un chat, à la diable zelo nečitljivo pisati
écrire au courant de la plume hitro napisati
écrire à la craie, au crayon, à l'encre, avec un stylographe pisati s kredo, s svinčnikom, s črnilom, z nalivnim peresom
écrire de bonne encre (figuré) pisati v ostrem tonu
écrire sur une feuille de papier, dans (ali sur) un cahier, sur le tableau noir, sur un agenda pisati na list papirja, v zvezek, na šolsko tablo, v notes
écrire à la machine (na)tipkati
écrire en toutes lettres polno izpisati
écrire en majuscules (ali: capitales), en miniscules pisati z velikimi, z malimi črkami
se mêler d'écrire ukvarjati se s pisanjem

edíno(le) sólo; solamente; únicamente; meramente

edino(le) on sólo él; nadie sino él

effacer [efase] verbe transitif izbrisati, zabrisati; figuré zasenčiti, prekašati; nazaj potegniti; odstraniti (madež); plačati (dolg)

s'effacer izbrisati se; zabrisati se, obledeti; izginiti; miniti; figuré umakniti se (devant quelqu'un komu); ostati, biti v ozadju
effacer le tableau zbrisati (šolsko) tablo
effacer un nom sur la liste zbrisati ime s seznama
effacer le signal (železnica) postaviti signal na »prosto«, odpreti signal
le temps efface tout čas zabriše vse
il efface tous les autres peintres on prekaša vse ostale slikarje
effacer de sa mémoire izbrisati si iz spomina
effacer ses épaules potegniti ramena nazaj, zravnati se
les souvenirs s'effacent spomini obledé

effarer [efare] verbe transitif osupiti, zbégati, zmesti, preplašiti, prestrašiti

s'effarer ustrašiti se, zbegati se, osupniti, zgroziti se
le bruit de la rue m'effare hrup na ulici me plaši

effectuer [efɛktüe] verbe transitif izvesti, izvršiti, izpeljati; uresničiti

s'effectuer izvršiti se, uresničiti se, izpolniti se
effectuer ses desseins, des réformes izvesti svoje namere, reforme
le navire a effectué la traversée en 20 heures ladja je izvedla vožnjo čez morje v 20 urah
les travaux s'effectuent selon le plan prévu dela se izvajajo po predvidenem načrtu

effeuiller [efœje] verbe transitif (o)smukati listje (drevo), oropati listov; iztrgati list

s'effeuiller izgubiti listje
le vent effeuille les arbres en automne veter pobere listje z dreves v jeseni
effeuiller une marguerite trgati lističe z marjetice

effimero agg.

1. enodneven

2. kratkotrajen, minljiv:
le gioie effimere del successo kratkotrajne radosti uspeha

efflōreō -ēre vzcvesti (vzcvetati); le pren.: Tert., Ambr., Vulg.

efflōrescō -ere -flōruī (—) vzcvesti (vzcvetati), vzkliti, vznikniti; le pren.: Vop., Aug., adulescentia efflorescit ingenii laudibus Ci., ex rerum cognitione efflorescat et redundet oportet oratio Ci., quae utilitas efflorescit ex amicitia Ci., efflorescat oratorum proventus Q.

effondrer [efɔ̃dre] verbe transitif (globoko) preorati, prekopati; vlomiti, nasilno odpreti (vrata ipd.); otrebiti (perutnino); figuré podreti, zrušiti; nadvladati

s'effondrer zrušiti se, sesuti se
s'effondrer dans la douleur, dans le désespoir popolnoma se vdati bolečini, biti popolnoma obupan
s'effondrer dans un fauteuil sesesti se v naslanjač
les prix s'effondrent cene hitro in močnó padajo

également [egalmɑ̃] adverbe enako, ravno tako, prav tako; tudi

je crains également le froid et la chaleur enako se bojim mraza in vročine

égaliser [-lize] verbe transitif izenačiti, izravnati; enakomerno razdeliti

égaliser le sol izravnati, splanirati zemljo, tla
notre équipe a égalisé naše moštvo je izenačilo (rezultat)

ego pron. personale 1. osebe (prim. gr. έγω[ν]; odvisni edninski skloni iz kor. me [gl. meus]; glede množinskih sklonov gl. nōs)

1. jaz; nom. le, če je poudarjen: meruimus et ego et pater Pl., ego sum ille consul, qui … Ci., nam Polydorus ego V.; pri historičnem inf.: ego instare, ego legem recitare Ci.; elipt.: quid ego plura de Gavio (sc. dicam)? Ci.; subst.: alter ego, ego alter idem Ci., Plin. iun. (gl. alter); mei kot gen. partitivus: pars melior mei O. boljši del mojega bistva, v pl.: nostri melior pars animus est Sen. ph.; dat.: mihi, kontr. mī, poseb. kot dat. ethicus: sit mihi (orator) tinctus litteris Ci., post mihi commissa luetis V., quid mihi Celsus agit? H. kaj mi počenja Celzus, kaj dela moj Celzus, v pl.: quid ait tandem nobis Sannio? Ter.; mihi = meā sententiā, meo iudicio po mojem mnenju: ille mihi ante alios fortunatusque laborum egregiusque animi V., dic mihi, quibus in terris … et eris mihi magnus Apollo V.; acc. mē: sine me me pontus habet O. morje mi je uničilo življenje, čeprav ne mojega telesa; neodvisen acc. mē pri vzkliku: (heu) me miserum! Ci. oj me, siromaka! joj mi, siromaku!, o me infelicem! Ci.; nom. pl. nōs = ego (pl. modestiae): nos patriam fugimus V., tako tudi abl. pl. nōbis = me: quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci.; abl. in dat. pl. celo pri sg.: absente nobis (= me) Ter., insperanti nobis (= mihi) Cat., nobis merenti Tib.; v pl. je dvojen gen. nostri in nostrum; nostri je pravzaprav gen. sg. zaimka noster in pomeni: enega od nas, vsakega izmed nas, torej nas; večinoma objektno: propter odium nostri Ci. do nas, miserere nostri, immemor nostri Ci., ne pecces studio nostri H. iz ljubezni do mene; potem še nostrum množinska obl. = nas vseh; rabi se v zvezi z omnis: Roma communis nostrum omnium patria Ci., quae ad omnium nostrum vitam salutemque pertinent Ci., ali kot gen. partitivus: nemo nostrum, uterque nostrum, quotusquisque nostrum?, nostrum unumquemque norunt Ci., de unoquoque nostrum Ci.

2. met.
a) ad me k meni = v mojo hišo, k mojim: eamus ad me Ter., neque domum umquam ad me litteras mittam Ci. ep. svojcem; apud me doma pri meni, v moji hiši: Phoebo sua semper apud me munera erunt V.
b) α) a me iz mojega (svojega), namreč imetja, ob moji (svoji) mošnji: a me argentum dedi Pl., se a me solvere Ci β) a me, a nobis iz moje (naše) hiše: Pl.

Opomba: Zaimek se krepi ali s pte (= sam): mihipte, mepte Ca., Pl., ali z met jaz sam, jaz s svoje strani ali le poudarjeni jaz: egomet (meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet): Ci. idr., cum Arvenis nosmet coniungere C., quis exsistumet memet studium meum laudando extollere S., tudi mihimet ipsi, memet ipsum, nosmet ipsos Kom., Ci. idr.; redkeje v podvojeni obl. mēmē: meme (deus) ad graviora reservat Sil. — Star. obl.: gen. sg. mis = mei: po Prisc. in Serv.; enozložen dat. sg. mei: Pl., Nov. fr., Cat., tudi mē: Varr.; acc. sg. mehe: Pac. fr., prim. Q. (I, 5, 21), in med.: Enn. fr., Caecil. fr., Pl.

égoutter [egute] verbe transitif izcediti, odcediti

s'égoutter odcediti se, izgubljati vodo kapljo za kapljo
égoutter de la vaisselle odcediti posodo
le linge (s')égoutte perilo se odceja

ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.

ein³, eine, eins Indefinitpronomen eden, en, ena, eno; und das soll einer glauben: človek; die einen nekateri; ein und dasselbe eno in isto; (mein, dein...) ein und alles (moje, tvoje ...) vse; wie nur einer geschickt: (spreten) kot le kdo; der eine oder andere nekateri, ta in oni

ekstêren (zunanji) external; outer

le za ekstêrno uporabo (farmacija) for external use only

ēlābor -lābī -lāpsus sum

1. izmuzniti se, smukniti iz … , splaziti se iz … , (z)drkniti: Pl., Plin. iun., foras elapsa volabant corpora Lucr., anguis ex columna lignea (ex oculis) elapsus L., animal ex utero elapsum Ci., Manlii cuspis super galeam hostis elapsa est L. je oprasnilo čelado, quidquid incidit, fastigio musculi elabitur C. zdrkne, circum perque duas arctos elabitur Anguis V.; pesn.: ignis frondes elapsus in altas V. kvišku sukljajoč.

2. pasti iz … , izpasti: sica ista de manibus elapsa est Ci., elapsae manibus cecidere tabellae O., languidis manibus magis elapsa quam excussa tela Cu., gladius ei e manu elapsus Iust.; pren.: mihi est elapsa illa causa Ci., mos de manibus elabitur Ci., occ.: izviniti se, izpahniti (izpahovati) se: id, quod elapsum est, digitis restitui Cels., articuli elabuntur in priorem … partem Cels., elapsos in pravum artus T. da so … le izpahnjeni.

3. pren. ubežati, zbežati, umakniti (umikati) se, uiti, uteči; o bežečih: frater meus est ex vestro ferro ac manibus elapsus Ci., pauci ex proelio elapsi C., Pyrrhi de caede el. V.; z dat.: mediis Achivis elapsus V., elabi telis Achivûm V., custodiae T.; inter tumultum elabi L.; abs.: ut invito Eumene elabi non posset N.; poklas. tudi trans. (kakor effugere): elabi pugnam aut vincula T., custodias T., statua bis vim ignium elapsa T.; occ.
a) jur. = rešiti se, izkopati se iz … : te ex hoc crimine elapsurum arbitrabare? Ci., nec elabi potuit alio accusatore Ci., elabi ex iudicio Ci., reus ne elabatur Ci.
b) v drugih primerih: ex isto ore verbum elabi potest? Ci. priti, in servitutem elabi L. v sužnost priti, assensio elabitur Ci. gine, suspicione elabi Ci. uiti, odtegniti se, animi corporibus elapsi Ci. ki so se ločile, imperfecta tibi elapsast ingrataque vita Lucr. ti je izginilo; e memoria elabi Corn. ali memoriae elabi Sen. rh. uiti iz spomina, pasti iz glave; v istem pomenu (pesn.) tudi elapsus felix de pectore Magnus Lucan. in abs.: quia (optimi sensus) interdum elabuntur Q.

élancer [elɑ̃se] verbe transitif zagnati; dvigati; verbe intransitif ostro zbadati, povzročati ostre bolečine

s'élancer pognati se, planiti (sur, vers quelqu'un na koga, proti komu), planiti kvišku; dvigati se (dim)
le doigt m'élance v prstu me zbada