Franja

crūstō -āre -āvī -ātum (crūsta) oskorjiti (oskorjati), od tod kakor s kako skorjo prevleči (prevlekati): māla gypso vel cerā Plin.; crustata crassities pectoris et ventris Ap. s tolščo kakor s kako skorjo prevlečena; kot subst. crūstāta -ōrum, n (sc. animalia) lupinarji: Plin.; occ. s tankimi reliefnimi ploščami prevleči (prevlekati), obložiti (oblagati), večinoma v pt. pf.: Amm., Sid., nec summis crustata domus sectisque nitebat marmoris Lucan., vasa potoria crustata P. F.

Crustumeria -ae, f Krustumerija, prastaro sabinsko mesto na levem bregu Tibere severno od Rima: L. — Soobl. Crustumerium -iī, n Krustumerij: L., Plin., ali Crustumerī -ōrum, m Krustumeri (gen. -merov): Ardea Crústumeríque V., ali Crustumium -iī, n Krustumij: Sil. — Od tod adj.

1. Crustumerīnus 3 krustumerijski: secessio Varr.

2. Crustumīnus 3 krustumijski: Col., Cael., ager Varr., L., Plin., tribus Ci., L., campi L.; kot subst.
a) Crustumīnum -ī, n Krustumijsko, krustumijsko ozemlje: in Crustuminum L.
b) Crustumīnī -ōrum, m Krustumijci, preb. Krustumija: L.

3. Crustumius 3 krustumijski: Plin., nec surculus idem Crustumiis Syriisque piris V.

Opomba: Subst. Crustumerī in adj. Crustumius sta Vergilijevi tvorbi, ker obl. Crustumeria, Crustumerium in Crustumīnus ne gredo v heksameter.

crux, crucis, gen. pl. crucum, f (prim. nem. Kreuz in od tod sl. križ)

I.

1. mučilni kol za obešanje, natikanje, prebadanje, poseb. križ (v obl. T ali †) za križanje sužnjev in tujcev kot kazen za velika hudodelstva: crucis terror Ci., a praetore Darii in crucem actus est Ci., quamvis civis Romanus esset, in crucem sublatus est Ci., quam damnatis crucem servis fixeras, hanc indemnatis civibus Romanis reservasti Ci., aliquem cruci suffigere Ci., Vell. ali aliquem in cruce suffigere H., Cat., Auct. b. Afr. ali aliquem cruci adfigere (crucibus affixi T.) L. ali figere aliquem (alicuius corpus) cruci Plin., Q. ali in ea parte crucis, quae ad fretum spectat Ci. ali corpus in crucem Iust. koga (telo) na križ pribiti, koga (telo) križati.

2. kazen križanja, križanje, smrt na križu: alicui crucem minari Ci., minitari omnibus bonis cruces ac tormenta Ci., propositā cruce aut saxo Ci. ker je bila za to določena kazen smrt na križu ali pahnjenje s tarpejske skale, afficere coives Romanos morte, cruciatu, cruce Ci., peccat uterque nostrum cruce dignius? H.

3. met. križ = muka, stiska, nadloga, nesreča, nezgoda, zlo, poguba (pogibel): quae te mala crux agitat? Pl. kak vrag te je obsedel? quae crux ei potest satis supplicii adferre Ci., multas cruces propositas effugere cupere Ci., summum ius antiqui putabant summam crucem Col.; pri komikih pogosto v reklih: quaerere in malo crucem Ter. v stiskah do križa priti (= do mučne kazni), i (abi) in malam crucem! Pl., Ter. ali abi in crucem! Pl. ali i in crucem! Pl. ali (elipt.) in malam crucem! Pl. = vrag te vzemi! tako tudi: ilicet parasiticae arti malam crucem (= in malam crucem) Pl. = vrag jo vzemi; (o osebah [vlačugah], ki nadlegujejo mlade ljudi) = nadlegovalka, mučiteljica: aliqua mala crux Pl., illis crucibus, quae nos semper omnibus cruciant modis Ter.; kot psovka = obešenjak, malopridnež: quid ais, crux, stimulorum tritor? Pl. —

II. pesn. križ = oje: nutabat cruce pendula viator Stat.

Opomba: Masc.: dignus fuit, qui malo cruce periret Enn. ap. Non.

crystallinus (cristallinus) 3 (iz gr. κρυστάλλινος) iz kristalnega stekla (izdelan), kristalast, kristalen: calix, pila, simpuvia, species Plin., poculum Sen. ph., pocula Aur., Eutr.; kot subst. crystallinum -ī, n kristalna posoda, kristalna čaša: Sen. ph.; pogosteje v pl.: Sen. ph., Plin., Mart., Iuv.

cual

el cual, la cual, lo cual kateri -a -o; ki; kot, kakor, tako kot
respeto al cual glede katerega
la razón por la cual razlog, zaradi katerega
casos cuales ocurren a menudo primeri, kot se često dogajajo
por lo cual, por cual motivo zaradi česar
cual... cual... eden ... drugi; ta ... oni
cual más, cual menos eden več, drugi manj; vsak po svojih zmožnostih
cual o cual, tal cual tu pa tam eden, nekateri (maloštevilni)
a cual más (y mejor) vedno eden več ko drugi; (kot) za stavo
tal cual tako tako
tal cual lo digo tako, kot pravim
sea cual fuera naj bo, kot hoče
cual si (= como si) kot da
cual si no lo supiera kot da (on) tega ne bi vedel

cuando ko, kadar, kakor hitro; če; dokler ne; ker; tudi če, četudi

cuando V. quiera po Vaši želji
cuando quiera kadarkoli
cuando sea necesario če bo treba; v sili
lo dejo para cuando vengas pustim to, dokler ne prideš ti
cuando niño kot otrok; v svoji otroški dobi
cuando la recolección med žetvijo
cuando lo dice él, será cierto ker on to pravi, bo že res
cuando no estuviera obligado a hacerlo če ne bi bil prisiljen to napraviti
cuando no če ne; sicer; drugače
incluso cuando celó če
de vez en cuando, de cuando en cuando tu pa tam, od časa do časa, včasih, marsikdaj
hasta las diez cuando más kvečjemu (največ) do desete ure
cuando menos najmanj, vsaj
cuando más, cuando mucho kvečjemu, največ

cubiculārius 3 (cubiculum) spalničen, soben: fores Fulg.; kot subst. cubiculārius -iī, m (sc. servus) komorni strežaj, posteljnik, sobar: Petr., Suet., Amm., hunc cubicularii diligunt Ci., decurio cubiculariorum Suet. višji komorni strežaj.

cubiculātus 3 (cubiculum) s sobami opremljen; kot subst. cubiculātae -ārum, f (sc. naves) egipč. ladje s sobami, gondole: Sen. ph.

cubitum -ī, n in cubitus -ī, m (cubāre; prim. gr. κύβιτον komolec)

1. (nav. v obl. cubitus) komolec, laket, tudi podlaket: Pl., Corn., Cels., Plin., Q., in cubitum innixus N., ter sese attollens cubitoque adnixa levavit V., cubito innixa sinistro O., cubito aliquem tangere H., Pers.; pri obedu so Rimljani ležali sloneč na levem komolcu: in cubitum iam se conviva reponet H., cubito remanete presso H. s komolcem, potisnjenim (v blazino), cubitum ponere apud aliquem (vulg. = accumbere apud aliquem) Petr.

2. met.
a) krivina, zavoj: orae Plin.
b) laket (vatel) kot dolžinska mera = 24 digiti = poldrugi čevelj = od komolca do konca sredinca (nav. v obl. cubitum): Plin., Suet., cubitum longae litterae Pl., columella tribus cubitis altior Ci., fossam sex cubita altam ducere L., gladii tenues longi quaterna cubita L.; preg. (grško): assiduo cursu cubitum nullum procedere Ci. ep., cursitare ac ne cubiti quidem mensuram progredi Suet.

cubus -ī, m (izpos. κύβος)

1. kocka, kub: Vitr.; kot merska enota: modicum e myrrhis pinguibus adde cubum O. — Soobl. coebus -ī, m: Aus.

2. kubično število: Gell.

cuc|ek moški spol (-ka …) der Köter, der Straßenköter
figurativno kot polit cucek wie ein begossener Pudel
moker kot cucek [pudelnaß] pudelnass, [patschnaß] patschnass

cúcek zoologija cur

odplaziti se kot polit cúcek to slink away like a beaten cur, to go away with a flea in one's ear (ali with one's tail between one's legs)

cucelj samostalnik
1. (za pitje) ▸ cumi, cucli
2. (kot duda) ▸ cumi, dudli, cucli
Mati vzame iz ročne torbice cucelj in ga potisne otroku v usta. ▸ Az anya a kézitáskájából kiveszi a cumit és a gyermek szájába dugja.

cucūlus -ī, m (onomatop. po kukavičjem oglašanju „kuku“, kakor tudi v drugih jezikih; prim. gr. κόκκυξ = sl. kukavica = nem. Kuckuck) kukavica: Plin., Porph., de avibus pleraeque a sua voce dictae, ut … cuculus Varr., vindemiator … , cui saepe viator cessisset magnā compellans voce cuculum H. (porogljivo se je „kuku“ reklo lenemu górniku, ki je prepozno obrezoval in trebil trte, kajti takrat, ko se kukavice že vračajo, v Italiji trte že odganjajo); kot psovka neumnemu človeku tepec, bedak: Pl. (ki meri tudi cūcūlus), toda: cano capite cuculus Pl. = stara zakonska pokveka.

cuenta ženski spol račun, izračun; faktura; znesek, vsota; obračun; pozornost, skrbnost; važnost

cuenta abierta odprt račun, račun na voljo
cuenta corriente tekoči račun
cuenta de los gastos stroškovnik
la cuenta de la vieja računanje (štetje) na prste
hombre de cuenta ugleden človek
pájaro de cuenta lopov
a cuenta na račun; previdno, oprezno
una cantidad a cuenta delno plačilo, naplačilo
a la cuenta, por la cuenta kot kaže, očitno
con cuenta natančno, točno; oprezno
de cuenta de alg. na račun nekoga
de mucha cuenta zelo pomemben
para (por) mi cuenta po mojem mnenju
por cuenta ajena, por cuenta de tercero na tuj račun
por cuenta propia, por su cuenta na svoj račun
establecerse por su cuenta (propia) (trg) osamosvojiti se, samostojen postati
por (de) su cuenta y riesgo na lastno odgovornost in riziko
por cuenta del Estado na državne stroške
más de la cuenta čezmeren; ogromen; preveč
abonar en cuenta škodo poravnati
cargar (poner) en cuenta zaračunati, obremeniti, komu v breme zapisati
eso corre de mi cuenta to je moja stvar
cubrir la cuenta poravnati račun
dar cuenta poročati, obračun dati
no dar cuenta de sí nobenega življenjskega znaka ne dati
dar (caer) en la cuenta zapaziti, spoznati
darse cuenta de zapaziti, spoznati
dejar de cuenta na voljo (v uporabo) dati
echar cuenta premisliti
echar la cuenta napraviti predračun
echar (hacer) la cuenta sin la huéspeda delati račun brez krčmarja
echar una cuenta (učencu) dati računsko nalogo
entrar en cuenta v poštev priti
esa cuenta no es mía to se me ne tiče
no estar en la cuenta biti v dvomih, biti negotov
habida cuenta de (que) ... če se pomisli, da ...
hacer cuenta de (con) računati z, zanesti se na
haz cuenta de que pomisli, da ...
no hacer cuenta (de) vnemar pustiti
hacer(se) (la) cuenta domnevati
¡hágase cuenta! samo pomislite!
hallar su cuenta priti na svoj račun, ne izgubiti
llevar (la) cuenta računati z, paziti na
pago a cuenta naplačilo
pedir cuenta(s) a alg. koga na odgovornost klicati
perder la cuenta ne se več spominjati
rendir cuenta(s) (po)dati račun
sacar la cuenta izračunati; sklepati
no salirle a uno la cuenta zmotiti se v svojih računih
no tener cuenta con ne marati imeti posla z
tener en cuenta misliti na, imeti v vidu, v obzir vzeti, ozirati se na, upoštevati
tener en poca cuenta malo ceniti
tomar en cuenta a/c upoštevati, ozirati se na kaj
tomar por su cuenta a/c prevzeti odgovornost za nekaj
traer cuenta od koristi biti, izplačati se
vivir a cuenta de otro živeti na račun koga drugega, biti popolnoma od njega odvisen
¡cuenta! pozor! previdno!
¡cuenta con la cuenta! pazi se! varuj se!
la cuenta es cuenta v denarnih zadevah se dobrodušnost neha
cuentas atrasadas neporavnani računi
cuentas pendientes, cuentas por pagar neplačani računi
cuentas de vidrio steklene kroglice, stekleni biseri
las cuatro cuentas štiri osnovne računske operacije
a fin de cuentas končno
en resumidas cuentas skratka, z malo besedami
adjustar sus cuentas con uno opraviti s kom, maščevati se nad kom (grožnja)
echar cuentas (ob)račune delati
hacer cuentas alegres (galanas) upe si delati
ir en cuentas con natančno se pogovoriti o
pasar las cuentas moliti rožni venec
no querer cuentas (con) ne marati imeti posla (z)
cuentas claras honran caras, las cuentas claras hacen los buenos amigos točni računi ohranijo dobre prijatelje

cuerpo moški spol telo, trup; (sestavni) del, glavni del, glavna stvar; truplo, mrlič; del, zvezek (kakega dela); korporacija, ceh; zadruga; jedro; tež(in)a, važnost; velikost, masa, obseg, format; gostota (tkanine); vojska korpus, zbor

cuerpo de bomberos požarna bramba
cuerpo de caballo konjska dolžina (mera)
cuerpo consular konzularni zbor
cuerpo docente učni zbor (zavoda)
cuerpo de ejército armadni zbor
cuerpo extraño (med) tujek
cuerpo de iglesia glavna cerkvena ladja
cuerpo municipal mestne oblasti
cuerpo de vigilancia, cuerpo de policía policija
cuerpo volante leteči oddelek vojske
retrato de cuerpo entero (fot) slika v celi postavi
retrato de medio cuerpo (fot) doprsna slika
paño de mucho cuerpo težko sukno
vino de cuerpo močno vino
a cuerpo, en cuerpo lahko oblečen
a cuerpo descubierto odprto, prosto, javno
a cuerpo gentil prelahko oblečen
a cuerpo patente v lastni osebi
cuerpo a cuerpo mož proti možu
de cuerpo entero v celi figuri; kot se spodobi
de cuerpo presente osebno navzoč; javno izpostavljen
en cuerpo korporativno
en cuerpo de camisa brez suknjiča, v srajci
en cuerpo y en alma z dušo in telesom, skoz in skoz
dar cuerpo (a) uresničiti; povečati, pretiravati, dati duška
echar el cuerpo fuera počepniti, potuhniti se
falsear (esquivar, huir, hurtar) el cuerpo izogniti se, izmuzniti se
ganar con su cuerpo predati se prostituciji
hacer del cuerpo opraviti svojo potrebo
llegar al cuerpo a cuerpo spopasti se
no quedarse con nada en el cuerpo vse povedati, ničesar ne zamolčati
tomar cuerpo povečati se; dobiti konkretno obliko
traer bien gobernado el cuerpo (med) imeti redno stolico
tratar a uno a cuerpo de rey s kom kot s kraljem ravnati, kraljevsko pogostiti
volverla al cuerpo na žalitev odgovoriti z žalitvijo
¡cuerpo de Cristo! ¡cuerpo de Dios!; ¡cuerpo de mí!; ¡cuerpo de tal! gromska strela!

cūius, st.lat. quōius 3 (pridevniško rabljeni gen. relativnega oz. vprašalnega zaimka qui, quis)

1. (kot pron. relat.) čigar, katerega: argentum ego pro istisce ambabus quoiae erant domino dedi Pl., is, cuia res, cuium periculum sit Ci., Apronius certiorem facit istum, cuia res erat Ci., cuium nomen exisset, ut is haberet id sacerdotium Ci., is, cuia ea uxor fuerat Plin. fr., cuium id censebis esse Gell.

2. (kot pron. interrog.) čigav?: Luc. ap. Non., quoiast navis? Pl., quoiam vocem ego audio? Pl., virgo quoiast? Ter., quoium puerum hic adposisti? Ter., dic mihi, Damoeta, cuium pecus? V.; s pritaknjenim nam = čigav li?: quoianam vox prope me sonat? Pl.

cúkrček (-čka) m dem. od cuker

1. zucchero; caramella

2. hipok. cocco, bello:
ti moj cukrček! bello mio!
biti kot cukrček essere carino, grazioso

3. zucchero filato

culcita (v rokopisih tudi culcitra) -ae, f s perjem, volno, lasmi ipd. napolnjena vreča kot ležišče, blazina, žimnica, vzglavje, vzglavnik: Pl., Ca., Sen. ph., Petr., Iuv., Suet. idr., plumea Varr. fr., Ci. pernica; šalj.: gladium faciam culcitam eumque incumbam Pl. vzel si bom meč za blazino = ubil se bom.

culebra ženski spol kača, gad; hudobna ženska; objestno dejanje; nenaden hrup

culebra de agua belouška
culebra de anteojos naočarka
culebra de cascabel klopotača
culebra ciega slepec (kača)
hacer culebra zvijati se (kot kača)