Franja

émulgent, e [emülžɑ̃, t] adjectif oljnat; masculin mlečni sok rastlin

émulsif, ive [-sif, iv] adjectif; glej émulgent, e

ēmungō -ere -mūnxī -mūntum (ē, mungere, indoev. kor. meuk, meug sluz, mokra nesnaga; prim. lat. mūcor plesnoba, mūcus sluz, mūgil [riba] smrkavica, gr. μύσσω = lat. emungo, gr. μυκτήρ nozdrv, gr. μύξα sluz, nos)

1. usekniti (usekovati), med. usekniti (usekovati) se: emungere se Corn., Suet., eam sunt consecuti corporis siccitatem, ut neque spuerent neque emungerentur Varr. ap. Non., emungi cubitis (ob komolce) Corn., saepe emungeris Iuv., (homo) emunctae naris H., Ph. tenkega nosu = človek, ki hitro najde napake drugih.

2. pren.
a) tu ut oculos emungare ex capite per nasum tuos Pl. da se ti oči izbijejo iz glave.
b) „komu kaj iz nosa izvleči“ = ukaniti koga, prevarati koga, vzeti mu kaj: aliquem Pl., Luc. ap. Non., emungere aliquem argento Ter., miserum me auro esse emunctum Pl., Pythias, emuncto lucrata Simone talentum H.

Opomba: Sinkop. pf. act.: ēmūnxtī (= ēmūnxisti) Pl.

ēmūscō -āre (ē in mūscus) mah odstraniti, mah otrebiti s česa: oleas Col.

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

enájst (-ih) numer. undici
a) v samostalniški rabi:
od enajstih so živi še trije di undici ne sono in vita ancora tre
pridem ob enajstih vengo alle undici
b) v prilastkovi rabi:
z enajstimi možmi con undici uomini
c) inv.
leži v sobi enajst è ricoverato nella stanza numero undici

enak (-a, -o)

1. gleich; iste vrste: gleichartig, [gleichgeartet] gleich geartet; (identičen) identisch; (enakovreden, enakopraven) ebenbürtig; besedila, listine ipd.: [gleichlautend] gleich lautend; po velikosti: gleichgroß; čému: -gleich (originalu originalgleich, prisegi eidesgleich, bogovom göttergleich)
enak ničli gleich Null
enake(ga) …/po čem enak gleich-
(spola/po spolu gleichgeschlechtig, ranga/po rangu gleichrangig, barve/po barvi gleichfarbig, imena gleichnamig); -gleich (po času šport zeitgleich, po funkciji funktionsgleich, po naravi wesensgleich, po površini flächengleich, po zasnovi anlagegleich, po točkah šport punktgleich)
enakega …/z enakim … von gleichem/gleicher … (enake površine/z enako površino von gleicher Fläche)
enaka uvrstitev der Gleichstand
enake možnosti v družbi: die Chancengleichheit
enako obravnavanje die Gleichbehandlung
načelo enakega obravnavanja der Gleichbehandlungsgrundsatz
enako obravnavanje vseh vojnih obveznikov die Wehrgerechtigkeit
enako število točk šport die Punktgleichheit
šport z enakim številom točk punkt(e)gleich
v enakih primerih in [gleichgelagerten] gleich gelagerten Fällen
znak za "je enako" das Gleichheitszeichen
znak za "ni enako" das Ungleichheitszeichen
biti enak komu/čemu (jemandem/einer Sache) gleich sein, (pomeniti isto; biti par) gleichkommen, (biti podoben) gleichen
ostati enak [gleichbleiben] gleich bleiben

2. vrstnik ipd.:
meni/tebi/njemu/njej/nam enak meinesgleichen, deinesgleichen, seinesgleichen, ihresgleichen, unseresgleichen

enák (-a -o)

A) adj.

1. uguale; identico:
dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
enake barve colori uguali
enake ideje idee uguali
pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri

2. uguale, pari:
nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai

3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire

B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
ekon. enako za enako un tanto per un tanto
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia

enamouré, énamouré, e [ɑ̃namure, enamure] adjectif zaljubljen

ēnārius 3 (ē in nāris) breznos: Serv.

ēnāvātus 3 (ē in nāvāre) popolnoma narejen, dovršen: opera T.

ēnāvigō -āre -āvī -ātum

1. intr. odjadrati, odriniti: Suet., Ap., Icti., enavigare properant Cu.; pren.: ex quibus tamquam e cotibus enavigavit oratio Ci.

2. trans. prepluti, prebroditi: Plin., unda omnibus enaviganda H.; pren.: post lividulorum latratuum Scyllas enavigatas Sid.

enchanté, e [ɑ̃šɑ̃te] adjectif očaran; začaran; zelo zadovoljen, navdušen; (enchanté de vous connaître) me veseli (da vas spoznam) (pri seznanitvi s kom)

parole féminin 'enchantée čarovna beseda
je suis enchanté de ma voiture zelo sem zadovoljen s svojim avtom

enchevêtré, e [ɑ̃švɛtre] adjectif zapleten, zamotan

enchifréné, e [ɑ̃šifrene] adjectif nahóden

il est tout enchifréné ima hud nahod

enciklopedíja (-e) f

1. enciclopedia:
glasbena, medicinska, splošna enciklopedija enciclopedia della musica, della medicina, generale

2. ekst. pren. enciclopedia:
on je živa enciklopedija quell'uomo è un'enciclopedia vivente

enclin, e [ɑ̃klɛ̃, in] adjectif nagnjen (à k)

être enclin à l'exagération rad pretiravati

encombrant, e [ɑ̃kɔ̃brɑ̃, t] adjectif napóto delajoč, napotljív, ki zavzema precéj prostora; figuré nadležen

peu encombrant ki zahteva malo prostora

encombré, e [ɑ̃kɔ̃bre] adjectif natrpan, prenatrpan; figuré nasičen, saturiran

le marché est encombré tržišče je nasičeno, zatrpano
classe féminin encombrée prenatrpan razred

encorné, e [ɑ̃kɔrne] adjectif rogat