Franja

najmánjši (-a -e) adj. superl. od majhen il più piccolo, la più piccola; il minimo, la minima:
mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
najmanjša sled ni smela ostati za njimi non dovevano lasciare la minima traccia
niti najmanjšega dvoma ni, da je tako non esiste il minimo dubbio che sia così
pren. kaj narediti po liniji najmanjšega odpora fare qcs. seguendo il principio del minimo sforzo

nájti (nájdem)

A) perf.

1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio

2. (z glagolskim samostalnikom)
najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
najti užitek trovare piacere
predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
ob tem ne najdem besed non trovo parole
fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
PREGOVORI:
lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
kdor išče, najde chi cerca trova
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) nájti se (nájdem se) perf. refl.

1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi

2. pog. trovarsi, incontrarsi

nakladálen (-lna -o) adj. di carico, per caricare:
nakladalni stroj attrezzatura per caricare, caricatore
nakladalna rampa piano di caricamento
agr. nakladalna prikolica rimorchio di carico, rimorchio caricafieno
navt. nakladalna soha albero di carico
žel. nakladalni profil sagoma limite, sagoma di carico
nakladalni žerjav gru da carico
nakladalni drog trasto
nakladalni pod pianale

naklátiti (-im)

A) perf.

1. abbacchiare

2. pejor. raccontare, dire sciocchezze, stupidaggini:
naklatiti vse mogoče neumnosti raccontare un sacco di stupidaggini

B) naklátiti se (-im se) perf. refl. pren. vagabondare;
naklatiti se od vseh strani giungere da ogni dove

naknádno subsequently; afterwards; additionally; at a later stage

naknádno sem zvedel, da... I subsequently learned that...

naliven pridevnik
(za nalivanje) ▸ töltőNa črpalki odklenem nalivno odprtino, nastavim pipo in sprožim dotok. ▸ A szivattyún kinyitjuk a töltőnyílást, beállítjuk a csapot és megkezdjük a szivattyúzást.
Nastavek prepozna premer nalivne cevi za gorivo in fizično prepreči, da bi v svoje vozilo natočili napačno gorivo. ▸ kontrastivno zanimivo A félretankolás-gátló csappantyú mechanikusan akadályozza meg, hogy helytelen átmérőjű töltőpisztolyt vezessen a tartályba és a járművébe nem megfelelő üzemanyagot tankoljon.

náloga tarea f , función f , cometido m ; (dolžnost) deber m , obligación f

pismena (šolska) naloga tema m, (domača) deber m; (vaja) ejercicio m
nagradna naloga tema m de concurso
kazenska naloga (v šoli) ejercicio m suplementario (ali de castigo)
izpolniti svojo nalogo cumplir su cometido
postaviti si za nalogo, da ... imponerse como un deber la tarea de (nedoločnik)
prevzeti nalogo aceptar una tarea, encargarse de un trabajo
rešiti nalogo (tudi mat) resolver un problema

namaka|ti¹ (-m) namočiti v vodi: wässern, anwässern, einwäsern; v mleku: ausfrischen; tehnika v barvni, solni raztopini: beizen; perilo: einweichen; (pustiti, da se napne) ausquellen, quellen lassen

namálan (-a -o) adj. dipinto:
sedeti kot namalani sedere tranquilli, immoti
pog. od njih boš dobil vraga namalanega da quelli non aspettarti un bel niente

namen¹ [è] moški spol (-a …) (hotenje) die Absicht (odstopiti Rücktrittsabsicht, preslepitve Täuschungsabsicht, samomorilski Selbstmordabsicht, skrit Hinterabsicht, ubijalski Tötungsabsicht, za prihodnost Zukunftsabsicht, nasprotni Gegenabsicht)
imeti namen kaj storiti: die Absicht haben (zu), beabsichtigen (zu), (etwas) im Sinn haben
ne imeti slabih namenov es nicht böse meinen
imeti dobre namene es gut/ehrlich meinen
z dobrimi nameni kaj reči: wohlmeinend
v ta namen hierzu, hierfür
z namenom, da … in der Absicht (zu)

namén intention ženski spol , dessein moški spol , fin ženski spol , but moški spol , objet moški spol , vue ženski spol , visée ženski spol

brez slabega namena sans mauvaise intention, sans méchanceté, sans penser à mal
z namenom, da dans l'intention (ali le dessein, le but) de, en vue de
samo sebi namen fin en soi
skrit namen arrière-pensée ženski spol, dessein caché (ali secret, inavoué)
življenjski namen but de la vie (ali de l'existence)

namèn intention; purpose; end

v ta namèn for this purpose
v kakšen namèn? with what purpose, arhaično to what end?
z namènom, da... with the intention of (ali with a view to) (bi šli going)
namèn je jasen the intention is obvious
imeti namèn to plan, to intend
imeti skrite namène (žargon) to have something up one's sleeve
ustrezati namènu to answer the purpose
že nekaj dni imam namèn dati uro v popravilo I've been meaning to get my watch repaired for days
namèn posvečuje sredstva the end justifies (ali arhaično sanctifies) the means
nimam namèna, da bi vas žalil I have no wish to offend you
nimamo namèna, da bi odgovorili na to vprašanje we do not intend to answer (ali we have not the slightest intention of answering) this question
prišel sem z namènom, da bi govoril s teboj I came to have a word with you
rekel je to brez kakršnegakoli namèna he said that with no ulterior motive
ima najboljše namène he has the best intentions
ustrezati (služiti rabiti) namènu to answer (to serve) the purpose

namèn (-éna) m scopo, intenzione, proposito, fine:
pošten, slab, sovražen namen intenzione buona, cattiva, malevola
imeti namen, da avere intenzione di, proporsi di
dobrodelni, obrambni, pedagoški nameni scopi umanitari, difensivi, didattici
doseči namen, prizadevati si za namen conseguire lo scopo, impegnarsi per il raggiungimento di uno scopo
pren. namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi
izročiti objekt (tovarno, šolo ipd. )
svojemu namenu aprire una fabbrica, una scuola e sim.

namèn intención f ; fin m ; propósito m ; objeto m

v ta namen a ese fin
brez slabega namena sin mala intención
v miroljubne (dobrodelne) namene para fines pacíficos (benéficos)
z najboljšim namenom con la mejor intención
s trdnim namenom con la firme determinación
z namenom, da ... con la intención (ali el objeto ali el fin) de (nedoločnik)
imeti namen, da ... tener (la) intención de (nedoločnik)

nameníti (-im) | naménjati (-am)

A) perf., imperf.

1. destinare, assegnare; adibire:
dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti

2. indirizzare, rivolgere; concedere:
nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi

B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
namenil sem se prodati ho deciso di vendere
namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo

2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno

nameni|ti se¹ [é] (-m)
nameni, da … sich etwas vornehmen
z nedoločnikom gedenken, vorhaben, den [Entschluß] Entschluss fassen (zu) (namenil se je prodati hišo er gedenkt/ hat vor das Haus zu verkaufen, trdno se je namenil vztrajati er ist fest entschlossen nicht nachzugeben)

namenoma prislov
(namerno; načrtno) ▸ szándékosan, szántszándékkal, direktPo velikem uspehu videa pa se pojavljajo kritike, da so filmarji namenoma izpustili nekaj dejstev. ▸ A videó nagy sikere után azonban olyan kritikák is elhangzottak, hogy a film készítői szándékosan kihagytak néhány tényt.
Prvih petnajst dni se namenoma ni hotela tehtati. ▸ Az első 15 napban szándékosan nem akarta megmérni magát.

namêsti² to collect by sweeping

veter je namel snega (peska) the wind has piled up snowdrifts (banks of sand)
nametlo je snega, da ni bilo mogoče priti v vas snowdrifts made the village inaccessible

namêsti (-mêtem)

A) perf. impers. nevicare (abbondantemente):
nametlo je snega, da ni bilo mogoče priti v vas nevicò tanto da impedire l'accesso al villaggio

B) namêsti (-mêtem) perf. ammucchiare, spazzare (neve o sim.):
burja je na tem mestu nametla visoke kupe snega la bora ha ammucchiato in questo punto molta neve
izpod postelje je nametla polno smetišnico smeti di sotto il letto spazzò una pattumiera di immondizie

namesto [é]

1. česa, koga: anstatt (des), anstelle (des), stellvertretend (für), an Stelle (von), als Ersatz für
namesto tega stattdessen, ersatzweise
v uradnih dopisih: in Stellvertretung, in Vertretung (kratica : i.V.)
namesto prisege pravo eidesstattlich, an Eides statt

2.
namesto da bi … anstatt zu, statt zu