Franja

liquidieren likvidirati; Sachwerte: vnovčiti, Schulden: poravnati; figurativ eine Angelegenheit: spraviti s sveta; Menschen: likvidirati, ubiti

lisérer [-re] verbe transitif s trakom obšiti, obrobiti, zarobiti

lithostrōtus 3 (gr. λιϑόστρωτος) s kamenčki tlakovan ali vložen, mozaično (v obliki mozaika) izdelan: pavimentum Varr. Od tod subst.

1. lithostrōtum -ī, n mozaično delo, mozaik: Varr., Plin.

2. (v gr. obl.) Lithostrōtos -ī, m Litostrót: in loco, qui dicitur Lithostrotos, Hebraice autem Gabbatha: Vulg. (Ioann. 19, 13).

litter² [lítə]

1. prehodni glagol
nastlati (živini), steljariti (down); pokriti rastline s slamo ali senom; nasmetiti, onesnažiti (with)
razmetati (po sobi); ležati razmetan (up)
zoologija skotiti

2. neprehodni glagol
zoologija povreči
vulgarno roditi

litteratūra -ae, f (littera)

1. pisanje s črkami, črkovna pisava, črkopis: litteratura constat ex notis litterarum et ex eo, quo imprimuntur illae notae Ci.; occ. abeceda: comperto Graecam quoque litteraturam non simul coeptam absolutamque T.

2. meton.
a) jezikovni pouk v branju idr.: prima illa … litteratura, per quam pueris elementa traduntur Sen. ph.
b) jezikovna umetnost, jezikoslovje, slovnica, gramatika: Varr. fr., Aug., grammatice, quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt Q.

litterātus 3 (littera, litterae)

1. s črkami zaznamovan, s črkami popisan: urna, ensiculus, securicula Pl., laciniae, laminae Ap.; (o sužnjih) vžgan = z vžganim znamenjem: Ap., si hic litteratus me sinat Pl.

2. znanstveno izobražen, učen: servi Ci., Albinus et litteratus et disertus fuit Ci., tua vero nobilitas … hominibus litteratis et historicis est notior, populo vero et suffragatoribus obscurior Ci., frater tuus, quem litteratissimum iudico Ci. ep., pueri litteratissimi N., ut (sc. architectus) litteratus sit Vitr., iudices litterati (v učenem pogovoru o kakšni sporni zadevi) Vitr., quid istas ineptias, quibus nec litteratior fit quisquam nec melior, tam operose persequeris Sen. ph.; metaf.: quid est dulcius otio litterato? Ci. kot prosti čas za ukvarjanje z znanostjo. — Adv. litterātē

1. z razločnimi črkami, razločno: ita … perscriptae (sc. rationes) scite et l. Ci.

2. po črki, od črke do črke, od besede do besede, dobesedno: l. respondissem Ci.

3. znanstveno, učeno, uglajeno: l. dicta Ci. duhovite domislice, antiquitatis nostrae et in inventis rebus et in actis scriptorumque veterum l. peritus Ci. ki ima po presoji … prečiščeno znanje, perbene Latine loqui putabatur litteratiusque quam ceteri Ci. pravilneje.

livery² [lívəri] samostalnik
livreja; cehovska obleka; uradna uniforma
zgodovina vazalska noša; član londonskega ceha
figurativno obleka, noša; oskrba konj (za plačilo)
pravno predaja lastništva, predajna listina
zgodovina oskrba s hrano ali obleko

livery servant livriran sluga
out of livery nelivriran (sluga)
in livery livriran
animals in their winter livery živali v zimski preobleki
livery of woe (žalna) črnina
livery company londonski ceh
to take up one's livery postati član londonskega ceha
livery fine pristopna taksa za članstvo v cehu
livery stable konjušnica, konjski hlev
livery and bait plačilo za oskrbo konja
to keep horses at livery imeti konje v oskrbi (za plačilo)
pravno to sue for (one's) livery sodno zahtevati prevzem lastništva
pravno to receive in livery prevzeti lastništvo

live (up) on prehodni glagol
živeti od česa; prehraniti se s čim; biti odvisen od koga

to live (up) on the fat of the land živeti v izobilju
he lives on his wife žena ga preživlja
to live on fruit (one's salary) živeti ob sadju (svoji plači)
to live on air živeti od zraka

lixiviate [liksivieit] prehodni glagol
lužiti, s filtriranjem ločiti topljivo snov od netopljive

lizzare v. tr. (pres. lizzo) voziti (sklade) s sanmi

ljòkāč -áča m
1. palica, s katero podimo tele od krave, ko jo molzemo
2. rogovila, ki teletu brani do krave

loathingly [lóuðiəli] prislov
z gnusom, s studom

locánja ž košara, korpa s povrazom, drškom, ručicom

lock-box [lɔ́kbɔks] samostalnik
kaseta s ključavnico

Lockenfrisur, die, pričeska s kodri

locker [lɔ́kə] samostalnik
omarica s ključavnico; skrinja; ključar

to go to Davy Jones's locker utopiti se, oditi na dno morja
not a shot in the locker brez beliča v žepu

lócnast -a -o s povrazom, sa drškom: -a košara, žaga

locomotion [loukəmóušən] samostalnik
gibanje, potovanje s kraja v kraj

loculus -ī, m (demin. locus)

1. prostorček, mestece, čumnata: in cella erat paulum nimis loculi Pl.

2. occ. razni prostori, posodje ipd. za shranjevanje
a) krsta, rakev: Manium Maximum et M. Tullium equites Romanos binum cubitorum fuisse auctor est M. Varro, et ipsi vidimus in loculis adservatos Plin., l. argenteus Iust.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: Fulg.
c) predelek, oddelek za eno živinče: loculi vel marmore vel ligno facti P. Veg.
d) skrinjica: hunc (sc. pollicem) cremari … non potuisse tradunt conditumque loculo in templo Plin.; pl. loculi -ōrum, m prostorček za shranjevanje s predali, predalni(če)k, omarica, ohišje, okrov, tok, pušica, škatlica ali doza (iz slonove kosti ali lesa, v kateri se hranijo dragocenosti, denar idr.): in loculos compingere Pl., nummum in loculos demittere H., pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H. toke ali škatlice (z računskimi kamenčki (calculi) za prvi pouk računstva), loculis … conflatur argentum Sen. ph., loculi, in quibus erant claves Plin., loculi peculiares Suet. zasebna blagajna (denarnica); tako tudi: in Domitiani loculos converti Front. teči v Domicijanovo zasebno blagajno.

ločíti i lóčiti -im
I.
1. odvojiti: ločiti meso od kosti, rudo od jalovine
2. rastaviti: smrt ju je ločila; ločiti zakon; ločiti od mize in postelje
3. razdvajati: loči jih različna miselnost; to loči vodstvo od ljudstva
4. razlikovati: ločiti užitne gobe od strupenih
razlikovati jestive gljive od otrovnih
5. pretresati, obrađivati što odvojeno: napeva in besed v ljudski pesmi ne moremo ločiti
6. odvajati: štel je dneve, ki ga ločijo od poroke
II. ločiti se
1. rastati se s kim, s čim: ločiti se od rojstnega kraja
2. rastaviti se: po sedmih letih zakona sta se ločila