Franja

qui vive [ki:ví:v] samostalnik

francosko on the qui vive čuječ, v pripravljenosti

rába use; usage

v rábi in use
v splošni rábi in common use
ne v rábi out of use, disused
s trajno rábo with use
(dober) za rábo (uporaben) fit for use
govorna rába (colloquial) usage
navodila za (upo)rabo directions pl, instructions pl for use
za nobeno rábo good for nothing
on ni za nobeno rábo he is good for nothing, he is no good (at anything)
ne biti v rábi to be out of use, to be disused
biti vsak dan v rábi to be in daily use
to ni za nobeno rábo this is of no use
priti v splošno rábo to come into general use
priti iz rábe to fall (ali to pass) out of use, to fall into disuse

rabibocher [-bɔše] verbe transitif, familier spraviti v red, zakrpati; figuré pomiriti, spraviti (skregane osebe)

se rabibocher spraviti se, poravnati se
on a eu du mal à rabibocher les deux époux s težavo so pripravili oba zakonca do sprave, do pomirjenja

rabiēs, acc. -ēm, abl. -ē, f (rabere; morda sor. s skr. rábhas silovitost, sila, rabhasáḥ silovit, silen, divji, rábhate (on) z(a)grabi)

1. pasja steklina, steklost, besnost: Pl., Col., Plin., Petr., Cael. idr., hinc canibus blandis rabies venit V., saevit rabieque fameque (sc. lupus) O., rabies morbus caninus est Fest.; meton.: canum rabies V. = stekli psi.

2. metaf. jeza, jeznost, bes, besnost, besnenje, besnilo, besnota, blaznost, togota, togotnost, togotljivost, gnev(nost), norost, norenje, (divji) srd, razsrjenost, silovitost, divjost, divjanje, divjaštvo, rohnenje, hrumenje, jarost: T., Iust., Ap., Vell. idr., ira vertit in rabiem Cu., in rabiem ira versa Cu., L., ira et rabies Latinorum L., rabies hostilis L., rabies civica H. razkačenost državljanov = besnost (bes) v državljanski vojni, Archilochum rabies armavit iambo H., animi acerbitas quaedam et rabies Ci., praeut huius (sc. hominis) rabies quae dabit Ter. ljubezensko besnilo; occ.: rabies ventris (= edendi) V. huda („predrta“) lakota, hud glad, volčja lakota, Noti H. silovitost, caeli marique V. razburkanost, et rabie fera corda tument (sc. Sibyllae) V. brezumna zanesenost (vznesenost), navdušenost, blodnja, besnenje, blaznost; pooseb. Rabiēs Besnost, Marsova spremljevalka: accelerat Pavor et Geticis Discordia demens e stabulis atraeque genis pallentibus Irae et Dolus et Rabies et Leti maior imago Val. Fl.

Opomba: Gen. rabiēs: et stimuli subsunt, qui instigant laedere id ipsum, quod cumque est, rabies unde illaec germina surgunt Lucr. — Soobl. rabia: Serv.

rácija (policijska) raid, swoop (na on); razzia

napraviti, izvesti rácijo to raid, to swoop (na on)
napraviti rácijo v skrivališče tihotapcev to raid a smugglers' den

racionálen rational; economic(al)

racionálno število rational number
racionálno prislov economically
na racionálni osnovi on a rational basis

rack³ [ræk]

1. samostalnik
natezalnica, naprava za mučenje, lestev za natezanje, za mučenje; muke na natezalnici, muka; nevihta, neurje, huda burja

on the rack figurativno na natezalnici, na mučenju; z muko, z največjim naporom, zelo napeto
to be on the rack biti na natezalnici (tudi figurativno)
to put on the rack dati na natezalnico, mučiti

2. prehodni glagol
dati na natezalnico, mučiti
figurativno mučiti, trpinčiti, mrcvariti, pritisniti koga (ob zid); napenjati, napeti do skrajnosti (možgane); (iz)tirjati, izsiliti čim višjo najemnino, izses(av)ati (zakupnike, stanovanjske najemnike); izkoriščati, izčrpavati (zemljo)

racked with pain izmučen od bolečin(e)
to rack one's brains beliti, razbijati si glavo, napenjati možgane

racket² [rǽkit]

1. samostalnik
(peklenski) hrup, hrušč, ropot, direndaj, spektakel; vik, krik, kričanje, vpitje; razburjanje, razburjenost
domačno razgrajanje, trušč, kraval; veselost, hrupna gostija, razuzdano veseljačenje, uživanje, lahko življenje; težka preizkušnja, slaba izkušnja, preizkušanje, test(iranje), izpraševanje
ameriško, sleng goljufija, prevara, nepošten trik ali posel, zvijača
ameriško izsiljevanje, izsiljenje, ugrabitev, nepričakovan gangsterski napad
sleng poklic, stroka

a man in my racket sleng človek mojega poklica
it's a racket to je čista goljufija (prevara)
to go, to be on the racket veseljačiti, zapravljivo in nemoralno živeti
to be in on the racket skrivaj držati s kom
to kick up a racket dvigniti hrup, delati kraval, razgrajati
to stand the racket prestati preizkušnjo, dobro opraviti; znati nositi posledice

2. neprehodni glagol
delati hrup, razgrajati, hrumeti, bučati (večinoma racket about)
živeti razuzdano, popivati, veseljačiti, krokati

racorni, e [rakɔrni] adjectif oroženèl, trd kot rog; figuré otrdel, okostenel, neobčutljiv

la chaleur a racorni ce cuir vročina je izsušila to usnje
son cœur est racorni on(a) ima srce kot kamen

račún account; bill; reckoning; score; trgovina invoice; (za inozemstvo) indent; note, credit note, debit note; (fingiran) pro forma invoice; (izračunanje) calculation, calculus, computation; (proračun) estimate

diferencialni (integralni) račún differential (integral) calculus
poravnani račúni bills paid (ali settled)
depozitni račún deposit account
tekoči račún current account
zaključni račún final account
na račún on account
čisti račúni, dobri prijatelji short reckonings make long friends, even reckoning makes long friends
sklepni račún matematika the rule of three
polaganje račúnov rendering of accounts
pomota v račúnu miscalculation
natakar, (moj) račun, prosim! my bill please, waiter!
neporavnan, odprt račún unsettled, open account
skupni račún joint account
dal mi je nekaj na račún he has advanced me some money
ne delaj račúna brez krčmarja! don't count your chickens before they are hatched!, don't reckon without your host!, ZDA sell not the bear's skin before you have caught the bear!
imeti še račún s kom (figurativno) to have a rod in pickle for someone, to have a bone to pick with someone
imeti račún pri... to have an account with...
izravnati račún to balance (ali to square, to settle) an account
to mi ne gre v račún (figurativno) that isn't what I want, it doesn't suit me, that does not answer my purpose
ta runda (pijače) gre na moj račún this round is on me, this is my round (ali my treat), pogovorno I'm in the chair
kupiti na račún to buy on credit
pokvariti komu račúne (figurativno) to spike someone's guns
prenesti na nov račún to transfer to a new account
priti na svoj račún (figurativno) to come into one's own, to find one's costs repaid
odpreti račún to open an account
izstaviti, napraviti račún to make out a bill, to draw up an account
pregledati račúne to audit
poravnati, plačati račún to settle an account
plačati komu stare račúne to pay off old scores, to get even with someone
polagati račún o to account for, to give (ali to render) account of
krojač mi je poslal račún the tailor has sent me his bill
voditi račún o to kep an account of
vpisati, zabeležiti komu v račún to enter in someone's account
trgovati na svoj račún to trade on one's own account
vzeti v račún to take into account, to make allowance for
prekrižati komu račúne (figurativno) to upset someone's apple-cart
račúni se ne ujemajo the accounts don't balance
zahtevati račún za to demand an account of
zahtevati svoj račún to ask for one's account
koliko znaša moj račún? what does my bill amount to?, (pogovorno) what's the damage?
živeti na račún svojih prijateljev to sponge on one's fiends
živeti na tuj račún biblija to eat the bread of idleness

račúnar reckoner; computer; arithmetician

on je dober račúnar he is good (ali quick) at figures

račúnati to calculate, to reckon, to figure; to cipher; to compute

račúnati na kaj to reckon (ali to rely) upon something (na pomoč upon help)
račúnati za kaj to charge for something (za sobo for the room)
ne račúnati to leave out of account
račúnati z to reckon with
račúnati na pamet to do mental airthmetic
napačno račúnati to miscalculate
on veliko računa (zaračuna) his charges are very high, he charges a lot
račúnati z dejstvi to take the facts into account
računajoč vse v vsem taking an all-round view
račúnati brez krčmarja (figurativno) to reckon without one's host

ràd willingly, gladly, with pleasure, readily; eagerly; arhaično nothing loath

ràd ali nerad willy-nilly, willing or unwilling
iz srca, od srca ràd with all my heart
prav ràd with the greatest pleasure
ràd imeti to like, to be fond of, to be partial to, to have a liking for, to love
ne imeti ràd to dislike, to be averse (ali disinclined) to, to have an aversion to
ràd igram šah I like playing chess
se ràd učiš angleščino? do you like learning English?
kaj bi radi? what can I do for you?
on se ne smeje ràd it's hard to make him smile (ali to bring a smile to his face)
posebno ràd imam lahka vina I'm very partial to light wines
ljudje ga ràdi vidijo he is much sought after
to ràd verjamem I can easily believe it
ali imate ràdi kavo? do you like coffee?
jaz bi ràd kupil... I should like to buy...
ràd bi vedel zakaj I wonder why
ràd bi vedel (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
ràd bi verjel, da... I am quite ready (ali open) to believe that...
take stvari se ràde dogajajo such things will happen
radi ga vidimo he is (always) welcome here
on ga (= vino) ràd pije he is fond of the bottle, žargon he likes his plonk, arhaično humoristično he is a winebibber, slabšalno he's a wino

radiate [réidieit]

1. neprehodni glagol
žareti, prihajati iz žarišča (središča), širiti se žarkasto na vse strani; bleščati se, svetiti se
elektrika svetlikati se, iskriti se

2. prehodni glagol
izžarevati, širiti, razprostirati
figurativno oddajati, izražati (veselje, ljubezen, življenje ipd.)

he radiates happiness on kar žari od sreče
to radiate love, warmth izžarevati ljubezen, toploto

radio¹ [réidiou] samostalnik
radio, brezžični brzojav, radiotelegram; radioaparat, radijski sprejemnik; radio, radijska oddaja, radijski prenos; rentgenski žarki
množina zdravljenje z rentgenskimi žarki

on the radio na radiu, po radiu
broadcast(ed) by radio oddajan po radiu
transmission by radio prenos po radiu, radijski prenos

rádio radio, wireless, broadcasting; (aparat) radio, wireless, wireless set, (sprejemnik) receiver

rádio na izmenični (istosmerni) tok mains AC (DC) radio
baterijski rádio battery set
po rádiu on the air
slabitev zvoka na rádiu fading
naravnati val na rádiu to tune in to a wavelength
govoriti po rádiu to speak over the radio
oddajati po rádiu to broadcast, (prek prehodnih postaj) to relay
odpreti, vključiti rádio to turn the radio on
zapreti, izključiti rádio to turn the radio off
biti na rádiu (radijskem programu) to be on the air
poslušati rádio to listen to the radio, to listen in to a station, to listen (in)
to sem slišal na rádiu I heard (ali I've heard) that on the radio
zvok na rádiu slabí the sound fades out
objaviti kaj po rádiu to broadcast something, to broadcast an announcement
poslušalec rádia (radio) listener

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

rag¹ [ræg] samostalnik
cunja, krpa, capa; platno, platneno blago iz krp
množina ponošena, razcapana obleka, obleka za vsak dan
šaljivo obleka
slabšalno žepni robec, zavesa ipd.; ničvreden časopis, bankovec; del, odlomek, košček katerekoli stvari; droben, majhen, neznaten ostanek, sled, trohica; revež, bednik, razcapanec, raztrganec

the rag zastava
the Rag šaljivo častniški klub v Londonu
in rags v cunjah, razcapan, raztrgan
not a rag to one's back niti krpice, cunjice na telesu
not a rag of evidence niti sledu o kakem dokazu, nobenega dokazilnega gradiva
worn to rags ponošen, iznošen do cap, capast, cunjast
there is not a rag of truth in what you say niti trohice resnice ni v tem, kar pravite
that meat is boiled to rags to meso je čisto razkuhano
to cook to rags razkuhati
to cram on every rag (of sail) navtika dvigniti, razpeti vsa jadra
to get one's rag out pogovorno razjeziti se
I haven't a rag to put on nimam kaj obleči
to show a red rag to a bull razdražiti bika z rdečo krpo, figurativno razkačiti koga
to spread every rag of sail navtika razpeti vsa razpoložljiva jadra
ameriško to take the rag off (the bush) prekositi, posekati, preseči vse, vsakega
to tear to rags raztrgati na koščke
his reputation is torn to rags od njegovega ugleda ni ostalo niti sledu

ragged [rǽgid] pridevnik (raggedly prislov)
raztrgan, razcapan; oguljen, izlizan; hrapav, raskav, grob, neraven, nepravilen; hripav; škrbast, nazobčan (rob); skuštran, sršav, sršat; nepopoln, pomanjkljiv, slabo dokončan, zanemarjen; brezzvezen (o stavku)

on the ragged edge figurativno na robu prepada
a ragged garden zanemarjen vrt
a ragged piece of work pomanjkljiv, skrpucan izdelek
ragged school šola za revne otroke, brezplačna šola
a ragged stone zobčast kamen
to ride s.o. ragged ameriško, sleng pestiti koga

ragione f

1. um, razum, pamet:
l'età della ragione zrelost
perdere il lume della ragione znoreti

2. utemeljevanje, dokaz; argument:
allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
non sentire ragione ne si dati dopovedati
a maggior ragione tem bolj
a ragione veduta po temeljiti presoji

3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
palazzo della Ragione sodna palača
non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
di pubblica ragione splošno znan
aver ragione di qcn. koga premagati

4. prav:
la ragione sta dalla sua parte on ima prav
aver ragione imeti prav
aver ragione da vendere imeti še kako prav
dare ragione a qcn. dati komu prav
a ragione prav, upravičeno
di santa ragione pog. obilo, pošteno

5. ekst. vzrok, razlog:
per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
ragione per cui in zato
farsi una ragione vdati se (v usodo)

6. račun; pojasnilo:
domandare ragione zahtevati pojasnilo
rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
in ragione inversa v obratnem sorazmerju

8.
ragione sociale ekon. ime podjetja
ragione di Stato višji državni interesi