Franja

spopád engagement, encounter, conflict; vojska (praska) skirmish

oborožen spopád clash of arms
niz, vrsta spopádov a series of engagements

sprint biatloncev stalna zveza
šport (vrsta tekme) ▸ férfi biatlonsprint

sprint biatlonk stalna zveza
šport (vrsta tekme) ▸ női biatlonsprint

spruce¹ [spru:s] samostalnik
botanika jelka; jelovina

Norway spruce bela jelka; (= spruce fir) smreka; smrekovina
spruce pine vrsta bora

squatina -ae, f (squatus) goslaš, sklač, starejše rašplja (Squalus squatina Linn.), vrsta morskim psom podobnih rib iz reda skatov: Plin.

squatus -ī, m = squatina goslaš, sklač, starejše rašplja (Squalus squatina Linn.), vrsta morskim psom podobnih rib iz reda skatov: Isid., pectunculi, purpurae, pegrides, pina, pinoteres, rhine, quem squatum vocamus Plin., pisces, quibus est squama, praeter squatum Fest.

squilla -ae, f (tuj. σκίλλα) rakovica, vrsta morskega rakca: Plin., Mart., Iuv. idr., cenasti in vita numquam bene, cum omnia in ista consumis squilla atque acupensere cum decimano Luc. ap. Ci., pina vero (sic enim Graece dicitur) duabus grandibus patula conchis cum parva squilla quasi societatem coit comparandi cibi Ci., tostis marcentem squillis recreabis et Afra potorem coclea H., affertur squillas inter murena natantis in patina porrecta H.

srednjeveški ep stalna zveza
književnost (vrsta epa) ▸ középkori eposz
Sopomenke: viteški ep

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

stacula -ae, f = vēn(n)ūcula vrsta grozdja, menda rizling: vennunculam inter optime deflorescentes et ollis aptissimam Campani malunt surculam vocare, alii scapulam (v novejših izdajah scapulam) Plin.

stadionska atletika stalna zveza
šport (vrsta atletike) ▸ stadionatlétika [stadionban megrendezett atlétikai versenyek]

statični pomnilnik stalna zveza
računalništvo (vrsta pomnilnika) ▸ statikus memória

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

stav|ek¹ moški spol (-ka …)

1. slovnični: der Satz (deležniški Partizipialsatz, disjunktivni Disjunktivsatz, finalni Finalsatz, glavni Hauptsatz, jedrni Kernsatz, kavzalni Kausalsatz, komparativni Komparativsatz, koncesivni Einräumungssatz, Konzessivsatz, konjekturni filozofija Konjekturalsatz, konsekutivni Konsekutivsatz, lokalni Lokalsatz, modalni Modalsatz, objektni/predmetni Objektsatz, pogojni Bedingungssatz, Konditionalsatz, povedni Aussagesatz, predikatni Prädikatsatz, primerjalni Vergleichssatz, protokolni filozofija Protokollsatz, relativni/oziralni Relativsatz, temporalni Temporalsatz, velelni Befehlssatz, Imperativsatz, Heischesatz, vprašalni Fragesatz, vzklični Ausrufesatz, zadnji/končni [Schlußsatz] Schlusssatz, želelni Wunschsatz)
vrinjeni stavek eingeschobener Satz, Schaltsatz
… stavka Satz-
(del der Satzteil, konstrukcija die Satzkonstruktion, vrsta die Satzart, zgradba der Satzbau)
slišati le raztrgane kose stavov nur Satzfetzen hören
po stavih satzweise

stekl|o [ê] srednji spol (-a …)

1. material, izdelek: das Glas (barvno Farbglas, fasetirano Facettenglas, kremenčevo Flintglas, gozdno Waldglas, izolacijsko Isolationsglas, kremenčevo Kieselglas, kremenovo Quarzglas, kristalno Kristallglas, lito [Gußglas] Gussglas, [Preßglas] Pressglas, mlečno Mattglas, Milchglas, motno/opalno Trübglas, neprebojno Panzerglas, Sicherheitsglas, nezdrobljivo Hartglas, nitasto Fadenglas, odpadno Altglas, okajeno Rauchglas, okensko Fensterglas, Scheibenglas, opačno Opakglas, opalno Opalglas, ornamentalno Ornamentglas, Profilglas, plosko Flachglas, Tafelglas, prevlečno Überfangglas, rubinovo Rubinglas, z biserovinastim sojem Lüsterglas, surovo Rohglas, svinčevo Bleiglas, umetniško oblikovano Kunstglas, valjano Walzglas, varnostno Sicherheitsglas, Verbundglas, vodno Wasserglas, votlo Hohlglas, varovalno Schutzglas, zrcalno Spiegelglas, žično Drahtglas)
lomljeno steklo der Glasbruch

2. (šipa) das Glas; za očala: Brillenglas (bifokalno Doppelglas)
steklo za uro Uhrglas
povečevalno steklo das Vergrößerungsglas, die Lupe
vetrobransko steklo die Windschutzscheibe
zadnje steklo Heckscheibe

3. (svetilka) die Leuchte
odbojno steklo die [Schlußleuchte] Schlussleuchte, der Rückstrahler
|
… stekla Glas-
(brušenje der Glasschnitt, der Glasschliff, pihanje das Glasblasen, proizvodnja die Glasherstellung, vrsta die Glassorte)
gladek kot steklo spiegelglatt
… za steklo Glas-
(čistilo Glasreiniger, talilna peč der Glasschmelzofen)
izdelek iz stekla die Glasarbeit
(iz svinčevega Bleiglasarbeit)
pokriti s steklom überglasen
z izolacijskim steklom isolierverglast
slika na steklu die Hinterglasmalerei, das Hinterglasbild
slikanje na steklo die Hinterglasmalerei

stenski koledar stalna zveza
(vrsta publikacije) ▸ falinaptár

sticula -ae, f (demin. sticha iz gr. στίχη) bot. stíkula, vrsta vinske trte: Col. (?)

stingus -ī, f bot. = satyrion stíng (stính), vrsta orhideje z afrodizijskim (afrodizičnim) učinkom, starejše sl. dišeča mošnjica, cepêtec: Isid., Th. Prisc. (ki piše stinchus).

stolpčni diagram stalna zveza
statistika, računalništvo (vrsta grafikona) ▸ oszlopdiagram
Sopomenke: histogram

strangiās -ae, m (tuj. στραγγίας πυρός) bot., agr. strángijska pšenica, vrsta pšenice v Grčiji: ex omni autem genere grani praetulit dracontian et strangian et Selinusium argumento crassissimi calami Plin.