Franja

ēlēgō -āre -āvī (—) v oporoki voliti, zapustiti: Petr., G.

elencare v. tr. (pres. elēnco)

1. vpisati v seznam

2. našteti, naštevati

elencazione f vpisovanje v seznam, naštevanje

elevated [éliveitid] pridevnik
visok, zvišan
figurativno vzvišen; plemenit
pogovorno v rožicah

elevated railway nadzemna železnica

élève [elɛv] masculin, féminin učenec, -nka, gojenec, -nka; žival v reji; sadika, semenska rastlina

élève-modèle vzoren učenec
élève-officier častniški pripravnik

ēlevō -āre -āvī -ātum

1. dvigniti (dvigati), (pri)vzdigniti ([pri]vzdigovati): Ap., summam contabulationem C., quantum storearum demissio patiebatur, tantum elevabant C., oculos elevare Vulg.; pesn.: elevat hunc pluma Cl.; occ. vzdigajoč odvze(ma)ti: fructum Col. brati, nabirati, pobirati; pesn.: neve … meas elevet aura preces Pr. in ne odnesi mojih želja.

2. (o)lajšati, (o)slabiti, zmanjše(va)ti, tudi pobi(ja)ti, ovreči: nihil est, quod tam elevet aegritudinem Ci., suspiciones offensionesque el. Ci., perspicuitas argumentatione elevatur Ci., vos elevatis vestram auctoritatem L., elevabatur index L. ni bil dosti verjeten.

3. manjšati = v nič devati: Tib., Q., Suet., eius facta L., res gestas L., famam captae urbis verbis elevare L.

Elfenbeinschnitzerei, die, rezbarija iz slonovine; rezbarjenje v slonovini

èlif m ime prve črke v arabskem zaporedju črk: ne znati dalje od -a nič ne vedeti

ēlinguis -e (ē in lingua) brez jezika: Cass.; od tod pren.

1. nem: elinguem curiam videbatis Ci., testem elinguem reddidit Ci. je storil, da je umolknil, mutus atque elinguis L.

2. malo spreten (nespreten) v govoru, nezgovoren: disertum haberi pulchrum habebatur, elinguem videri deforme T.

ēlocō -āre -āvī -ātum v zakup da(ja)ti, v najem da(ja)ti: Col., Plin., fundum Ci., gens elocata est Ci. je bil zavezan davščini (davki so se dajali v zakup).

ēloquentia -ae, f (ēloquēns) spretnost v govorjenju, zgovornost, leporečje: Ci. idr.

ēloquium -iī, n (ēloquī)

I.

1. govorjenje, govor: Mel., Lact.; poseb.
a) govor = izražanje misli: proinde tona eloquio V. grmi z besedami, elogium insolitum H. smelost govora, eloquio virum molliet O.
b) govorjenje = govorica (jezik) kakega naroda: Isid., aliquid vertere in eloquium Latinum ali nostrum Aug., Hier., aliquid vertere ex Graeco eloquio in Latinum Aug.

2. spretnost v govoru, zgovornost, leporečje: Val. Max., Vell., Plin., Sen. ph., Lucan., Ap., Symm., eloquio fidum quoque Nestora vincat O., quaelibet eloquio fit bona causa tuo O., eloquium fuit duram exorare puellam O. štelo se je za zgovornost. —

II. izrek preročišča: eloqium oraculi Tert.

ēlumbis -e (ē in lumbus)

1. pass. polomljen v ledjih: P. F.; pren. (o govorniku): Cicero … fractus atque elumbis Brutus ap. Ci.; (o duhu): animus elumbis Prud. oslabel.

2. act. slabeč, mrtveč: virus Prud.

elvan [élvən] samostalnik
geologija vrsta kamenine, ki se pojavlja kot žila v granitu

elzeviro

A) agg. elzevirski

B) m

1. tisk elzevir

2. književni članek (v dnevniku), književna priloga v časopisu, članek na kulturni strani

embalar zaviti v, zamotati, zapakirati, zložiti v

embalar en tela zaviti v platno

embalm [imbá:m] prehodni glagol
balzamirati; odišaviti
figurativno ohraniti v spominu

to be embalmed ostati v trajnem spominu

embanastar v košaro položiti; prenapolniti

embarazado v zadregi, zmeden

embarder [ɑ̃barde] verbe intransitif, automobilisme biti zanesen, zaviti v stran; aéronautique cikcak leteti