Franja

warrant² [wɔ́rənt] prehodni glagol
pooblastiti; avtorizirati; jamčiti, garantirati; upravičiti, utemeljiti; (ob)varovati (from, against pred)
potrditi, dokazati

nothing can warrant his insolence nič ne more upravičiti njegove nesramnosti
they warrant us punctual delivery jamčijo nam točno dobavo
I warrant this report to be true jamčim, da je to poročilo resnično
I (will; ali 'll) warrant (you) pogovorno lahko prisežem, zagotavljam vam

wehren: sich wehren braniti se (gegen pred) ; sich wehren gegen etwas braniti se (česa); den Anfängen, einem Übel: preprečiti, zaustaviti

weighing [wéiiŋ] samostalnik
tehtanje
figurativno pretehtanje, premislek

weighing machine tehtnica (za težke predmete)
weighing-in tehtanje (džokeja) po dirki
weighing-out tehtanje (džokeja) pred dirko

Welt, die, (-, -en) svet; alle Welt ves svet, vsi ljudje; auf der Welt na svetu; auf die Welt bringen roditi, poroditi; auf die Welt kommen roditi se; aus aller Welt z vsega sveta; aus der Welt gehen zapustiti svet (umreti); aus der Welt schaffen spraviti s sveta; durch die Welt po svetu; durch die Welt gehen hoditi po svetu; in der Welt na svetu; in aller Welt sploh (Warum in aller Welt zakaj sploh, was in aller Welt kaj sploh, kaj za hudiča) ; um alles in der Welt za vse na svetu; um nichts in der Welt za nič na svetu; von dieser Welt od tega sveta (mein Reich ist nicht von dieser Welt moje kraljestvo ni od tega sveta) ; vor aller Welt pred vsem svetom; zur Welt bringen roditi, Tiere: skotiti; zur Welt kommen roditi se; zwischen uns liegen Welten ločujejo nas vesolja/svetovi; die Welt aus den Angeln heben wollen postaviti vse na glavo

windward [wíndwəd]

1. pridevnik
obrnjen (nastavljen, nameščen) proti vetru

2. samostalnik
vetrovna stran

to get to the windward of s.o. figurativno dobiti prednost pred kom
to get to the windward of s.th. ogniti se vonja po čem
to go (ali to turn) windward navtika obrniti ladjo proti vetru

within² [wiðín] predlog
(krajevno) v, znotraj; znotraj meje, v obsegu, ne nad; v dosegu, ne predaleč, ne dljè od

within the Church v naročju Cerkve
within the house v hiši, doma
within the law ne nezakonito
he is within the reach on ni daleč, do njega je lahko priti
he is within call je v bližini (da ga lahko pokličemo)
within sight v vidu, viden
it is not within my power ni v moji moči
within my memory kolikor pomnim
within a bit, within a little skoraj
within an ace skoraj, malodane
to be within an ace of s.th. za las čemu uiti
within the walls med štirimi stenami
within doors doma
within my activities v okviru mojih dejavnosti
within the meaning of the Act znotraj zakona, po zakonu, predvideno po zakonu
to agree within 20 dinars sporazumeti se z razliko (razen za) 20 dinarjev
to live within one's income živeti ustrezno svojim dohodkom, ne iznad svojih sredstev
wheels within wheels komplicirana mašinerija
within a stone's throw za lučaj, nedaleč, blizu
he was within a hair's breadth of losing his life za las je manjkalo, da ni prišel ob življenje; (časovno) znotraj, v, v manj kot
he is within a month as old as I on ni več kot en mesec starejši ali mlajši kot jaz
within a week of his arrival teden pred ali po njegovem prihodu
you will have it within two months v roku dveh mescev boste to imeli (dobili)
within an hour v manj kot eni uri

witness¹ [wítnis] samostalnik
priča; očividec, gledalec; pričevanje; dokaz, spričevalo, potrdilo; (knjigoveštvo) neobrezana stran

in witness of v dokaz, kot potrdilo
witness box, ameriško witness stand klop, prostor za pričo (na sodišču)
eye-witness očividec
witness for the defence (ameriško defense) razbremenilna priča
witness for the prosecution obremenilna priča
to call s.o. to witness poklicati koga kot pričo
to bear witness to (ali of) pričati o (čem), potrditi (kaj)
to subpoena a witness poklicati, pozvati pred sodišče kot pričo
witness my hand and seal v dokaz moj podpis in pečat

wool¹ [wul]

1. samostalnik
volna; volnena nit; volneno tkanje; volnena tkanina (halja, obleka); (surov) bombaž; rastlinska volna; kratko volneno blago ali dlaka; volnati, gosti, kodrasti lasje; volni podobna snov

a ball of wool klobčič volne
combing-wool česana volna
Berlin wool volna za pletenje
natural wool surova volna
dyed in the wool barvano pred prejo ali tkanjem
much cry and little wool mnogo hrupa za nič
to go for wool and come home shorn poditi zajca, a prepoditi lisico
to keep one's wool ne se razburjati
to lose one's wool razjeziti se
to pull the wool over s.o.'s eyes prevarati, speljati na led, (o)goljufati koga

2. pridevnik
volnen; volnat

wool ball veterina kepa volne (v ovčjem želodcu)
wool clip ekonomija letni donos volne
wool comb tehnično greben gradaše
wool combing gradašanje, česanje volne
wool hall britanska angleščina tržišče, borza za volno

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

wreck¹ [rek] samostalnik
na obalo vrženi predmeti, naplavine (z morja); razbitine ladje; zapuščena, razbita, nasedla ladja; brodolom
figurativno propadel človek
figurativno razvalina
figurativno propad, uničenje, razrušenje
množina bedni ostanki, razbitki, podrtine

the wreck of the carriage razbitine vagona
he is (the) mere wreck of his former self on je le še senca tega, kar je bil prej
the wreck of my hopes propad mojih upov
to go to wreck (and ruin) propasti
to save one's fortune from wreck rešiti svoje premoženje pred propadom
the beach was strewn with wrecks obala je bila posuta z naplavljenimi razbitinami ladij
he perished in the wreck of "Titanic" izgubil je življenje v brodolomu Titanica

xystus -ī, m ali xystum -ī, n (vedno pri Vitr.) (tuj. ξυστός : ξέω stružim, gladim; xystus torej = prostor z zglajenim, zravnanim tlakom) ksíst

1. pri Grkih pokrito stebrišče oz. stebriščni hodnik (starejše stebreník) v gimnazijih za atletske vaje v zimskem času, pa tudi sprehajališče: Vitr., Tert.

2. pri Rimljanih nepokrita terasa (starejše gredína) pred podeželskimi dvorci, obdana s cvetličnimi gredami, obsajenimi z zeleniko, namenjena sprehajanju, rekreaciji, pogovoru ipd., nepokrito sprehajališče: Ci., Vitr., Ph., Sen. ph., Suet., Plin. iun.; z namigom na xystus 1.: spatiari in xysto Ci.

y [i] adverbe tam; tja; v tem, v to

j'y vais grem tja
j'y pense mislim na to
madame n'y est pas gospe ni doma
je n'y suis (chez moi) pour personne za nikogar me ni doma, nikogar ne sprejmem
j'y suis (sedaj) razumem
tu n'y es pas ti tega ne razumeš, motiš se
nous y sommes? (je) jasno?
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
s'y entendre, s'y connaître razumeti se, spoznati se na to
y compris vštevši
il y a trois mois pred tremi meseci
je n'y suis pour rien jaz pri tem nimam nobenega posla
ça y est! (familier) tako, to je narejeno! gotovo! zdaj smo pa tam!

year [ji: britanska angleščina tudi jə:] samostalnik
leto
množina doba, starost
astronomija perioda, obhodni čas (planeta)

year by year, from year to year od leta do leta, iz leta v leto
year in year out, year after year od leta do leta, leto za letom, skozi vsa leta
years before pred(mnogimi) leti
poetično in years v letih, star
a man in years starček
every other year vsako drugo leto
for years to come za prihodnja leta
for years leta in leta, mnogo let
once a year enkrat na leto
from year's end to year's end od začetka do konca leta
year-long enoleten, leto dni trajajoč
last year lansko leto, lani
next year prihodnje leto
civil (common, legal) year navadno leto
leap-year, bissextile year prestopno leto
church (Christian, ecclesiastical) year cerkveno leto
Great Year, Perfect Year veliko (platonsko) leto (26.000 let)
astronomical, solar year sončno leto
old year staro leto
New year novo leto
a happy New year srečno novo leto
New year's Day novoletni dan, Novo leto (l. jan.)
New year's Eve novoletni večer, silvestrovo
in the year of our Lord, in the year of grace v letu Gospodovem
school year šolsko leto
this year's exhibition letošnja razstava
many years' experience mnogoletno izkustvo
she is clever for her years bistra je za svoja leta
he is well on in years on je že v letih, je že star
she died at eight years old umrla je v starosti 8 let

zádnji (-a -e)

A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura

B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi

zadnjič² (pred kratkim) neulich, unlängst, kürzlich, letzthin, beim [letztenmal] letzten Mal

zagovárjati (-am) imperf.

1. difendere, prendere le difese:
zagovarjati koga pred sodiščem difendere qcn. davanti al tribunale
zagovarjati obtoženca difendere l'accusato, l'incriminato

2. difendere, sostenere:
zagovarjati moderne smeri v umetnosti sostenere le nuove correnti dell'arte

3. šol. difendere (una tesi e sim.)

4. rel., etn. esorcizzare, fare gli esorcismi

zahodna elongacija stalna zveza
astronomija (o oddaljenosti proti zahodu) ▸ nyugati elongáció
Ob največji zahodni elongaciji vzide Merkur pred Soncem najbolj zgodaj, ob največji vzhodni elongaciji pa zaide za Soncem najpozneje. ▸ A „legnagyobb keleti elongáció” idején a Merkúr a a legkésőbbi időpontban nyugszik le Nap után, míg a „legnagyobb nyugati elongáció” idején a napfelkelte előtti legkorábbi időpontban kel fel.

zajezíti (-ím) | zajezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. hidr. arginare, cingere di argini:
zajeziti reko v zgornjem toku arginare il fiume nel suo corso superiore

2. pren. arrestare, contenere, frenare; reprimere, domare:
zajeziti požar domare l'incendio
zajeziti rast prebivalstva contenere l'aumento della popolazione

B) zajezíti se (-ím se) perf. refl. ostruirsi, intasarsi, ingorgarsi; creare ingorghi:
voda se je zajezila in vdrla v hiše l'acqua si è ingorgata penetrando nelle case
množica se je zajezila pred vrati la folla ha ostruito la porta

zakleníti (se) to lock up, to lock

dvojno zakleníti (se) vrata to double-lock the door
zakleníti (se) se pred kom to lock the door against someone
zakleníti (se) koga v sobo, v hišo to lock someone in
zakleníti (se) hišo pred kom to lock someone out

zaklòn (-ôna) m

1. rifugio, riparo; nascondiglio:
poiskati zaklon za drevesom cercare riparo dietro un albero
stavba daje zaklon pred vetrom la casa ripara dal vento

2. šport. retroflessione

3. med.
zaklon maternice retroversione uterina