Franja

zrcálo mirror; looking glass; glass; medicina speculum, pl -s, -la

ogledovati se v zrcálou to look at oneself in the glass
od blizu gledati, strmeti v zrcálo to peer into the glass
videti svoj odsev v zrcálou to see one's repection in the glass
zrcálo med dvema oknoma pier glass
beneško zrcálo Venetian mirror
trojno zrcálo triple mirror
omara z zrcálom wardrobe with a mirror

zŕnje (-a) n

1. chicchi; grani:
zrnje se debeli, zori i chicchi ingrossano, maturano
pražiti, mleti zrnje abbrustolire, macinare i chicchi
ječmenovo, koruzno zrnje chicchi di orzo, di granturco
pren. ločiti pleve od zrnja separare il grano dalla pula

2. (zrnata ptičja krma) becchime

zrn|o srednji spol (-a …) das Korn (tudi rastlinstvo, botanika) (koruzno Maiskorn, pelodno Pollenkorn, prašno Staubkorn, pšenično Weizenkorn, peska Sandkorn, popra Pfefferkorn, soli Salzkorn, toče Hagelkorn, žitno Getreidekorn), kavno, kakavovo, fižolovo: die Bohne (Kaffeebohne, Kakaobohne)
moknato zrno der Mehlkörper
figurativno zrno resnice ein Körnchen Wahrheit
debelina zrna die Körnung
debela zrna množina das Grobkorn
zastrupljena žitna zrna der Giftweizen
kava v zrnju der Bohnenkaffee
figurativno ločiti zrno od plev die Spreu vom Weizen trennen
| ➞ → zrnje

zŕno (-a) n

1. chicco; grano, granello:
ajdovo, koruzno, proseno, pšenično zrno chicco di grano saraceno, di granturco, di miglio, di grano
mleti, pražiti zrna ječmena, kave macinare, tostare i chicchi di orzo, di caffè

2. (okrogel, majhen drobec) granello; granulo:
zrno peska, soli, zlata granello di sabbia, di sale, d'oro
zrna toče chicchi di grandine
farm. zrna zdravila granuli
škrobno zrno granulo amilaceo

3. pren. (zelo majhna količina) granello, grano, briciolo, pizzico:
ne imeti niti zrna pameti non avere un grano, un pizzico di buon senso
pren. ločiti zrno od plev sceverare il grano dalla pula

4. fot. granulo (dell'emulsione)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. pelodno, plevno zrno granello pollinico, glumaceo
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

zunaj¹ außen, draußen; auswärts
zunaj in znotraj innen und außen
na zunaj äußerlich
od zunaj von außen, von außen her
prihajajoč od zunaj außenbürtig
voden od zunaj außengesteuert
Außen- (stranišče die Außentoilette)

zúnaj without, outside; out; (na prostem) in the open, outdoors, out-of-doors

zúnaj mesta outside the town
na zúnaj miren outwardly calm
to je zúnaj njihove interesne sfere it is outside their sphere of interest
zúnaj dosega out of reach
zúnaj hiše out of the house
zúnaj sezone out of season
zúnaj ali znotraj Združenih narodov outside or within the United Nations
priti od zúnaj to come from outside (ali from without)

zúnaj prislov à l'extérieur, dehors, en dehors, hors de chez soi (ali de la maison, de la ville)

prep hors de, au (ali en) dehors de
na zunaj à (ali vers) l'extérieur, au (ali en) dehors
od zunaj du dehors, de l'extérieur
zunaj mesta en dehors de la ville, hors ville, à l'extérieur de la ville, extra-muros

zúnaj

A) adv.

1. (na zunanji strani) fuori, di fuori, esteriormente:
zunaj kosmat kožuh una pelliccia a pelo esterno

2. fuori:
večerjati zunaj cenare fuori
pomoč od zunaj aiuto di fuori, esterno

B) zúnaj prep. (z rodilnikom) fuori (di):
stanovati zunaj Ljubljane stare, abitare fuori Lubiana
zunaj sezone so cene nižje fuori stagione i prezzi sono più bassi
biti zunaj nevarnosti essere fuori pericolo
roditi se zunaj zakona nascere figlio illegittimo
jur. postaviti koga zunaj zakona mettere al bando qcn.
šport. igrati, nastopiti zunaj konkurence giocare, gareggiare fuori concorso
polit. državljan zunaj skupnosti extracomunitario

zúnaj afuera, fuera

na zunaj para fuera; externamente
od zunaj por fuera, de (la parte de) fuera

zúnaj prisl., надво́рі присл.

• na zúnaj зо́вні
• od zúnaj ззо́вні

zunanj|i (-a, -e) äußerlich, der/die/das äußere; auswärtig, extern; (podružnični) außendienstlich; (zunaj doma) außerhäuslich; (zunaj podjetja) außerbetrieblich; (eksogen, prihajajoč od zunaj) außenbürtig; Außen- (člen das Außenglied, igralec Außenfeldspieler, minister der Außenminister, navoj das Außengewinde, omet der Außenputz, rob der Außenrand, skelet živalstvo, zoologija das Außenskelett, svet die Außenwelt, žep die Außentasche, gospodarska politika die Außenwirtschaftspolitik, politika die Außenpolitik, razsvetljava die Außenbeleuchtung, stena die Außenwand, temperatura die Außentemperatur, utrdba das Außenwerk, vrata die Außentür, ogledalo der Außenspiegel, pristanišče der Außenhafen, snemanje die Außenaufnahme)
za zunanjo rabo äußerlich, äußerlich zu gebrauchen

zunánji external, exterior; outside, outer; outward; out of door

zunánje ministrstvo VB Foreign Office
zunánja stran the outside
zunánja površina exterior surface
na zunánji strani (od) on the outside (of)
zunánji svét the external (ali outer) world
zunánji žep outside pocket
za zunánjo uporabo for external use (ali application); (inozemski) foreign
zunánji kót geometrija exterior angle
zunánje zidovje, obzidje exterior rampart
zunánja politika foreign policy
zunánji dopisni član (akademije ipd.) nonresident corresponding member

zvédeti to learn (od from), to come to know, to get to know, to discover, to ascertain, to find out, to hear, to be informed

zvedel sem (= kot slišim) I learn, I am told, I understand, I am informed
zvedel sem, da je on odšel I heard he'd gone, (pred kratkim) I've heard he's gone
včeraj se je (ra)zvedelo it was learned yesterday
to smo zvedeli od naših prijateljev we got to know it through our friends
pravkar sem zvedel, da je umrl I've just heard he's dead
to sem zvedel iz zanesljivega vira I have it on good authority

zvenéti¹ (-ím) imperf.

1. tintinnare, risuonare; scrosciare:
aplavz je dolgo zvenel l'applauso scrosciò a lungo

2. suonare:
orkester zveni polno, ubrano l'orchestra suona piena, armoniosa
njegov glas zveni mehko, nežno la sua voce suona tenera, delicata
njegove besede zvenijo preroško le sue parole suonano profetiche

3. pren. (biti zaznaven) trasparire; avvertirsi:
iz glasu je zvenela jeza dalla voce traspariva la rabbia

4. suonare, rintronare:
v glavi mu je zvenelo od klofute la testa gli rintronava dallo schiaffo
pren. hiša je zvenela od otroškega kričanja per la casa risuonavano grida infantili
melodija mu zveni v ušesih il motivo gli risuona nella testa
pren. zveneti v prazno cadere nel vuoto, rimanere inascoltato

zverjad samostalnik
1. (o živalih) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Dalmatinska pojedina nas je čakala pri zadnji večerji, kjer so se mize šibile od brancinov in podobne morske zverjadi. ▸ Az utolsó este dalmát lakoma várt ránk, az asztalok roskadoztak a farkassügérek és hasonló tengeri fenevadak alatt.

2. neformalno, izraža negativen odnos (pokvarjeni ljudje) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Očitno je pri nas politična zverjad precej bolj zaščitena od medvedov. ▸ A politika dúvadjai nálunk szemlátomást sokkal nagyobb védelmet élveznek, mint a medvék.

zvézda star

brez zvézd starless
zvézda stalnica fixed star
zvézda vodnica guiding star, lodestar
zvézda repatica comet
dvojna zvézda double (ali binary) star
jutranja zvézda morning star
večerna zvézda evening star, Venus, Hesperus, Vesper
filmska zvézda film star, star actress
peterokraka zvézda five-pointed star
morska zvézda starfish
severna zvézda Pole Star, Polaris, North Star
srečna (nesrečna) zvézda lucky ali propitious (unlucky) star
posejan z zvézdami starred, studded with stars, glittering with stars, star-spangled, starry
rojen pod srečno zvézdo (figurativno) born with a silver spoon in one's mouth, born under a lucky star
rojen pod nesrečno zvézdo born under an unlucky star, ill-starred
častilec zvézd star-worshipper
okrašen z zlatimi zvézdami adorned (ali decorated) with golden stars
kovati v zvézde to praise (ali to laud) to the skies, to extol to the stars
okrasiti, posuti z zvézdami to adorn (ali to sprinkle, to decorate) with stars, (redko) to star (kaj something)
vse zvézde videti (figurativno od udarca itd.) to see stars
njegova zvézda vzhaja (figurativno) his star is in the ascendant
njegova zvézda zahaja (je zašla) (figurativno) his star is on the wane (his star has set)
zaupati svoji zvézdi (figurativno) to follow one's star
zahvaliti se svoji srečni zvézdi (figurativno) to thank one's lucky stars

zvézda estrella f , (velika) estrellón m ; astro m

danica estrella matutina (ali del alba)
morska zvezda estrellamar f; estrella f de mar
filmska zvezda (fig) estrella de la pantalla (ali de cine ali de la pelicula ali del film)
zvezda severnica estrella del Norte (ali polar)
zvezda večernica estrella vespertina, estrella de Venus
zvezda vodnica estrella f polar (ali del Norte)
biti rojen pod srečno zvezdo tener estrella
roditi se pod srečno zvezdo haber nacido con buena estrella
rodil se je pod nesrečno zvezdo nació con mala estrella
kovati, povzdigovati koga v zvezde (fig) poner a alg sobre (ali por) las estrellas
posuti (se) z zvezdami estrellar(se)
posut z zvezdami estrellado
segati po zvezdah (fig) tener grandes pretensiones, querer alcanzar lo imposible
verjeti v svojo zvezdo tener fe en su buena estrella
vse zvezde videti (od bolečine) ver las estrellas

zvíjati to fold, to roll; to twine, to twist; to curve, to bend, to crook; to distort

zvíjati odejo, preprogo to roll a blanket, a carpet
zvíjati se to wind, to curve, to twist; (črv) to squirm; to wriggle; (les) to warp
zvíjati se od bolečin to writhe with pain
zvíjati se skozi goščavo to wriggle one's way through a thicket
kača se zvija (okoli svoje žrtve) the serpent coils itself (round its victim)

zvíjati rouler, enrouler, bobiner, mettre en pelote; tordre, tortiller; courber, fléchir

zvijati se se tordre, se tortiller, se replier
zvijati se okoli s'enrouler, s'enlacer autour de quelque chose
zvijati se skozi se faufiler à travers quelque chose
zvijati se od bolečine se tordre de douleur
zvijati se od smeha pouffer (ali se tordre) de rire, familiarno se tordre, se bidonner, se gondoler, se poiler, se dilater la rate, se marrer, se fendre la pipe

zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca

3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due

C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede