Franja

crīspus 3 (prim. crīnis; indoev. kor. qris-p sukati, obrniti)

1. zasukan, kodrast, kodrav
a) (o laseh): cincinni Pl., coma Sil., iubae crispiores Plin.; (o osebah) kodrolas, kodroglav, kot subst. masc. kodrolasec, kodroglavec, kodravec, kodrán, kodrè: Pl., Ter., Petr.; pren. izumetničen: agmen orationis Gell.
b) (o drugih stvareh): parietes abiete crispā Enn. iz hrapavo ožgane jelovine, brassica cr. Ca. kodrasto zelje, folium crispius Plin. ali crispissimum Col.; (poseb. o lesu) marogast, pisan: materies Plin., arboris materies crispioris elegantiae Plin., campestre enim (acer) candidum esse nec crispum … , montanum vero crispius Plin., crispo macularum discursu Plin.; tako tudi: Augusteum (marmor) undatim crispum in vertices Plin.

2. kodrasto gibajoč se, valovito tresoč se: iactu crispo Pac. ap. Non., latus crispum movere Ps.-V. (Copa) lično gibati, crispo pectine numeantur chordae Iuv. — Kot nom. propr. Crīspus -ī, m Krisp, Kodrolasec, Koder, priimek več rimskih rodov, npr. Marcijevega, Vibijevega; poseb. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rimski zgodovinopisec (gl. Sallustius).

crista -ae, f (gl. crīnis)

1. greben na živalski glavi: Col., Plin., Iuv., galli rubenti crista Varr., cr. epopis O., qui (draco) cristā linguisque tribus praesignis … O.; pren.
a) preg. (o človeku): illi surgebant cristae Iuv. greben mu je rastel = česa velikega se je domislil.
b) crista galli ali samo crista bot. petelinov greben, lôšec: Plin.

2. nazobčan rob rastl. listov: cristae foliorum Plin.

3. čeladni čop, perjanica (griva) na čeladi: Lucr., O., Plin., Sil., cristae capitum V., viden, ut geminae stant vertice cristae … ? V., crista comans V. čeladna griva = konjski rep (v prastarih časih okras na čeladi), aere caput fulgens cristāque hirsutus equinā V., non enim cristas vulnera facere L., crista galeae Cu.

4. gorski greben: cristae sunt montium altiores Cypr.

5. (= clitoris) ščegetavček, klitoris: Iuv. — KOt nom. propr. Crista -ae, m Krista, rimski priimek, npr. Q. Naevius Crista Kvint Nevij Krista: L.

cristiano

A) agg.

1. relig. krščanski

2. pren. dober, dobrotljiv, človekoljuben

3. pog. spodoben, primeren:
parlare in modo cristiano govoriti krščansko, kot se spodobi

B) m (f -na)

1. kristjan, kristjanka

2. pog. človek:
qui non c'è un cristiano tu ni žive duše

crīthologia -ae, f (gr. κριϑολογία) nabiranje ječmena kot državna služba: Cod. Th.

criticus 3 (gr. κριτικός) odločilen, kritičen: morbi accessio cr. Aug.; kot subst. criticus -ī, m umetniški presojevalec, sodnik, ocenjevalec, kritik: Ci. ep., H., Q., Suet.

cr̀kven -èna -o, dol. cr̀kvenī -ā -ō, crkvènī -ā -ō cerkven, cerkveni: -i otac, sabor, blagdan, učitelj; -a glazba, arhitektura, općina, opština, nadarbina, desetina; -o pravo; -o imanje cerkveno posestvo; siromah kao -i miš reven kot cerkvena miš

croceus 3 (crocus)

1. rumenčev, žafranov: odores V., tinctus (omaka) Plin.

2. pren. žafranast, rumen ko žafran, živo rumen, zlato rumen: chlamys, acanthus, flores V., Tithoni croceum linquens Aurora cubile V., aries … iam croceo mutabit vellera luto (enalaga) V. z žafranovim rumenilom, amictus O., comae O. zlato plavi, color Plin., Ambr., honor (nakit, okrasje) Sil.; kot subst. crocea -ōrum, n (sc. vestimenta) žafranasta svilena oblačila: Vulg.

crocidismus -ī, m (gr. κροκιδισμός) bolezen pukavica = bolnikovo pukanje kosmov iz postelje kot znamenje bližajoče se smrti: Cael.

crocodīlēa -ae, f (gr. κροκοδειλεία) krokodilščak = krokodilovo govno, kot domače zdravilo: Plin.

crocodīlus -ī, m (gr. κροκόδειλος) krokodil: Ci., H., Plin. idr. — Vulg. soobl. (po predmetu) corcodīlus -ī, m: Ph., Mart., Macr. — Kot nom. propr. Crocodīlus -ī, m Krokodil, gora v Kilikiji: Plin.

crocōta -ae, f (sc. vestis) (gr. ὁ κροκωτός, sc. πέπλος ali χιτών) žafranasta praznična obleka, poseb. žensk: P. Clodius a crocota factus est popularis Ci. (ker se je bil preoblekel v žensko); kot obleka Kibelinih svečenikov: Ap., ali v ženske oblečene opice: Ap.

crocum -ī, n in crocus -ī, m (gr. κρόκον, κρόκος)

1. božur, rumenec, žafran, rastl. kot začimba in zdravilo: Lucr., S. fr., Col., Plin. idr., pascuntur casiamque crocumque rubentem V., nemus, ubi crocum gignitur Cu.; pl. croci: Iuv., Arn., redolent murraeque crocique O., ipsa crocos tenues … legit O. Pooseb. Crocos ali Crocus -ī, m Krok, mladenič, ki se je s svojo ljubico Smilako (σμῖλαξ slak) spremenil v žafranovo steblo: O. (z acc. Crocon), Plin. Iz žafrana so starodavniki pripravljali neko zlato rumeno dišavo, žafranovo olje ali žafranov cvet in neko rumeno barvilo, žafranovo rumenilo; od tod crocus

2. met.
a) žafranova voda, žafranovo olje, žafranov cvet, s katerim so mešali mazila, škropili triklinije velikašev in ceste, poseb. pa gledališke odre: Lucr., S. fr., Sen. ph., nec fuerant liquido pulpita rubra croco O., pulpita sollemnes non oluere crocos Pr.; pesn.: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. ali sme stopati prek odra, dehtečega od žafranove vode in cvetlic.
b) žafranovo rumenilo, žafranova barva: vestis picta croco V.
c) pl. croci rumenkaste prašnične niti cvetlic: flos … nullo odore nec crocis intus Plin., stantibus in medio crocis Plin.

Opomba: Crocus kot fem. le pri Ap.

croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
croire fermement trdno verjeti, zaupati
il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
croire en soi zaupati vase
à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
je crois bien to rad verjamem; seveda
je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
je crois que oui, que non mislim da, da ne
il est à croire človek bi mislil
je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
j'aime à croire rad verjamem
c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
j'ai peine à le croire težko to verjamem
on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
à l'en croire če se mu sme verjeti
faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
il se croit un génie ima se za genialnega
qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?

croix [krwa] féminin križ; figuré trpljenje; križ(ec) (odlikovanje)

en croix križem, navzkriž, v obliki križa
croix d'atterrissage (aéronautique) pristajalni križ
croix de fer, de guerre železni, vojni križec
croix gammée kljukasti križ
la grand-croix de la Légion d'honneur veliki križec častne legije
Grand-croix masculin imetnik velikega križca
la Croix-Rouge Rdeči križ
(religion) chemin masculin de la Croix križev pot
supplice masculin de la croix smrt na križu
chacun a, porte sa croix (figuré) vsakdo ima, nosi svoj križ
mettre, attacher, clouer quelqu'un sur, en croix koga na križ pribiti, križati
faire le signe de la croix prekrižati se
faire, mettre une croix sur quelque chose (figuré) napraviti križ čez kaj
il faut faire une croix (à la cheminée) (figuré) z rdečimi, zlatimi črkami je treba zapisati
croix de Lorraine križ z dvojnim prečnikom
croix grecque grški križ (z enakimi kraki)
croix de Saint-André križ v obliki črke X
croix latine latinski križ (spodnji krak je večji kot ostali)
croix funéraire nagrobni križ

Crotōn, v lat. obl. Crotō -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, f (Κρότων) Kroton (zdaj Crotone), mesto na vzhodni brutijski obali, ena izmed najbogatejših in najbolj cvetočih grških naselbin v Italiji; roj. kraj atleta Milona in bivališče Pitagore in njegovih učencev: Ci., L. idr. — Poznejša soobl. Crotōna -ae, f Krotona: L., Iust. — Pooseb. Crotōn -ōnis, m Kroton, heros eponymos mesta Krotona, ki ga je Herkul iz neprevidnosti usmrtil. Na kraju, kjer je bil pokopan, so Ahajci pozneje ustanovili mesto Kroton: O. — Od tod subst. Crotōniātēs -ae, m (Κροτωνιάτης) Krotonec: Alcmaeo Ci.; pogosteje v pl. Crotōniātae -ārum, m Krotonci, preb. Krotona: Ci., L. (z gen. Crotoniatûm = Κροτωνιατῶν); adj. Crotōniēnsis -e krotonski, iz Krotona: S., ager L., Milo Plin., Gell.; kot subst. Crotōniēnsēs -ium, m Krotonci: L., Plin., Iust.; enako Crotōnēnsēs -ium, m: Front.

crown² [kraun] prehodni glagol
kronati, venčati (with)
okrasiti; (zob) s krono pokriti

to crown all... kot višek vsega...
the end crowns the work konec dober, vse dobro

cruciārius 3 (crux) križen, križev; od tod pren. mučen (-čna -o): exitus Tert., poenae Sid. Kot subst. cruciārius -iī, m
a) križanec: Sen. rh., Petr.
b) (kot psovka) križa vredni, obešenjak = malopridnež: Ap., Amm.

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.

cruentus 3, adv. -ē (cruenter le pri Ap. ) (cruor)

1.
a) s krvjo omadeževan, s krvjo oškropljen, krvav, okrvavljen: Adon cruentus cecĭdit olim Varr. fr., P. Clodii cruentum cadaver Ci., cruentum pugionem extollens Ci., gladiis destrictis et cruentis Ci., cruentus sanguine civium Romanorum Ci., guttae imbrium quasi cruentae Ci., insigne Lucr., Tydides V., os (leonis) V., Cupido, semper ardentes acuens sagittas cote cruentā H., caro Cels., corpus Cu., gladius, vestis Q., iter, castra T., caedes Iust., torum sororis caede filii eius cruentus ascendit Iust.
b) krvav = ki zahteva mnogo krvi, ki povzroča prelivanje krvi, s prelivanjem krvi pridobljen: imperium Ci., cruenta promissa Antonii Ci., annus, victoria S., non aliud bellum cruentius caede clarissimorum virorum fuit Vell., ille dies cruentissimus Romano nomini Vell., pax cruenta T., epistula T. krvavo povelje = povelje, naj se preliva kri, adulatio Plin. iun. zavajajoče k prelivanju krvi, cr. et sanguinaria bella Iust., ut raro umquam cruentius proelium fuerit Iust.; kot subst. neutr. pl.: gaudens Bellona cruentis H. vesela prelivanja krvi; pren. krvav = rane povzročajoč: doluere cruento dente (sc. contumeliae) lacessiti H.

2. occ. krvavo rdeč, rdeč kakor kri: myrta V.

3. pren. krvoločen, krvi žejen, krvoželjen, okruten: hostis H., Sen. ph., Mars, ira H., Achilles bello cruentior O., cruentus advolat Aesonides, cruenti Dahae Val. Fl.; adv. krvavo, krvoločno, okrutno: tam cruente saevire Iust., tam cruente deseruisse virum Iust.; komp. cruentius: Sen. ph., Fl., Vop.; quam (lanienam) tum cruenter exercuit Ap.

crūstārius 3 (crūsta) nanašajoč se na reliefne podobe: P. F.; kot subst. crūstārius -iī, m izdelovalec reliefnih podob: Plin.