-
σχολή, ἡ [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. brezdelica, brezdelje, prosti čas, mir(ovanje), počitek, τινός pred kom; odmor, ura počitka; σχολή ἐστι αὐτῷ ima čas, πρός τι za kaj, σχολὴ γίγνεταί τινι ἀπό τινος kdo dobi mir pred čim = se iznebi česa; σχολὴν ἄγω imam čas, praznujem, počivam, σχολὴν ἄγω ἐπί τινι posvetim prosti čas čemu, σχολὴν ποιοῦμαι πρός τι vzamem si čas za kaj, σχολὴν ἔλαβον vzel sem si čas, ἐπὶ σχολῆς, κατὰ σχολήν počasi, mirno. 2. a) kar kdo v prostem času dela, ukvarjanje v prostem času, predavanje, (znanstveni) pogovor, ἐπὶ σχολήν v znanstvene namene; b) šola NT. 3. obotavljanje, odlašanje, počasnost, lenoba, σχολὴν ἄγω odlašam. 4. adv. σχολῇ a) polagoma, počasi, leno; b) komaj, težko; εἰ δὲ μή … σχολῇ γε še manj.
-
τάγμα, ατος, τό (τάττω) 1. kar je v bojni red postavljeno, oddelek vojske, vojska, legija. 2. red NT.
-
τακτικός 3 (τάττω) 1. kar se tiče razvrstitve vojske, taktičen, οἱ τακτικοὶ ἀριθμοί pregledovanje vojskinih oddelkov. 2. v razvrščevanju vojske spreten ali izveden; subst. taktik, ἡ τακτική(sc. τέχνη) taktika (= umetnost, postaviti vojsko v bojni red).
-
τάλαντον, τό (τλῆναι, tollo) 1. tehtnična skledica, važnica; pl. tehtnica. 2. kar je iztehtano, talent; a) utež, teža, pri Hom. vedno v zvezi s χρυσοῦ; pozneje 36 ali 26 kg. Solonov atiški talent; b) kot denar (srebrni talent) = 60 min = 6000 drahem = 5400 K; veljava pa je bila v raznih državah različna; zlati talent je bil desetkrat toliko vreden; NT sirski talent = približno 1170 K.
-
τάχος, ους, τό ταχυτής ῆτος, ἡ (ταχύς) brzina, naglica, hitrost, ἀπὸ ποίου τάχους s kakšno hitrostjo, ὡς εἶχε τάχους kakor hitro je mogel. – adv. τάχος hitro, urno (= ἐν, σὺν τάχει, διὰ, μετὰ τάχους); πρὸς, κατὰ τάχος naglo, hitro, jadrno, ὅσον (ὅτι) τάχος kar najhitreje.
-
ταχυ-άλωτος 2 (ἁλίσκομαι) ion. kar se da (more) hitro osvojiti.
-
ταχύς, εῖα, ύ [Et. iz θαχύς dhn̥ghús-. – comp. θᾱ́σσων, θᾱ́ττων ταχίων τάχιον, ion. ταχύτερος 3, sup. τάχιστος 3] uren, hiter, nagel, ročen, okreten, πόδας brzonog, ταχίστη ὁδός najkrajša pot, τὸ τάχιστον najhitrejši del vojske. – adv. 1. ταχύ, ταχέως brzo, urno, hitro, jadrno, ročno, takoj, precej, pri tej priči; comp. θᾶττον hitreje, preje, rajši, prav hitro; sup. τάχιστα najhitreje, prej ko mogoče; v zvezi z ἐπεί, ἐπειδή, ἐπάν, ὡς, ἤν = čim prej, kar najhitreje, brž ko. 2. διὰ ταχέων urno, τὴν ταχίστην (tudi s ὁδόν) zelo hitro, čim prej. 3. τάχα a) hitro, brzo, kmalu; b) morda, pač.
-
τέλος1, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλος ἐν θεῷ ἐστίν o tem odločuje bog; τέλος τίθημι καλῶς srečno dokončam, τόσσον τέλος ἔχον do tod (tako daleč) so bili narejeni, τέλος μάχης γίγνεται bitka se konča, ἐς τέλος ἔρχομαί τινος dospem do konca, končam (μανίας rešim se blaznosti), τέλος ἐπιτίθημί τινι končam kaj, ὃ πᾶσι τοῖς προτέροις ἐπέθηκεν τέλος s čimer je vsa prejšnja dejanja prekosil, τέλος γίγνεται ἐπ' ἀρῇσιν kletve se izpolnijo; τέλος ποιοῦμαί τινος dovršim kaj; b) uspeh ὁδοῦ, zmaga πολέμοιο, posledica τῶν γενομένων, δίδωμι ἀγαθὸν τέλος podelim uspeh, ἶσον τείνω πολέμου τέλος postavim izid vojne od obeh enako daleč, podelim (obema) enako bojno srečo. 3. vrh(unec), višek, poglavitna stvar, τῶν παίδων popoln razvitek, popolnost, vzor, τοῦ τέλους ἅπτομαι dosežem vzor, αἱ ἐν τέλει γυναῖκες zakonske (omožene) žene; τέλος λαμβάνω dozorim (o žitu), ἥβης τέλος mladostna moč, moška zrelost. 4. (državna) služba, čast, dostojanstvo, oblast, moč, πρὶν τέλος τι τούτων ἔχει predno bi postali pogoji pravnomočni, τέλος ἔχω imam oblast, εἰς τέλος καθίσταμαι, ἐν τέλει γίγνομαι nastopim službo; pos. τὰ τέλη (ἔχοντες), οἱ ἐν τέλει ὄντες višje oblasti, gosposka, vlada, oblastniki, uradniki, vojni svet, οἱ μάλιστα ἐν τέλει najvišji uradniki. 5. a) davek, carina, mitnina NT; b) stroški, izdatki, τοῖς οἰκείοις (ἰδίοις) τέλεσσι na lastne stroške, τέλη λύειν (= λυσιτελεῖν) koristiti τινί; c) (obljubljeno) darilo, daritev, nagrada, ἔγκαρπα sadni darovi, πάγχαλκα τέλη bojna oprava sovražnika, ki se mora Zevsu darovati. 6. pl. posvečenje, posvetitev, svete skrivnosti (misteriji), verska slavnost, praznik, νυμφικά svečano venčanje.
-
τλητός 3 ep. poet. (τλῆναι) 1. potrpežljiv, strpljiv, vztrajen, stanoviten. 2. kar se more pretrpeti (prenesti), znosen, οὐ τλητός neznosen.
-
τόκος, ὁ (τίκτω) 1. rojenje, porod, rojstvo. 2. kar je rojeno, potomci, otroci, otrok, sin, mladič. 3. NT dobiček, obresti, pridelek.
-
τολμητός 3 in 2 (adi. verb. od τολμάω) to, kar si lahko kdo upa, πάντα ἐκείνῳ τολμητά ἐστι oni si lahko vse upa, se sme vse (pre)drzniti.
-
τόνος, ὁ (τείνω) 1. a) kar je napeto, vrv, konopec; pl. napete vrvi; b) struna. 2. a) napenjanje, natezanje, napetost, moč, povdar; b) glas, zvok, naglašanje; c) mera (stihov), ἐν ἑξαμέτρῳ τόνῳ v šestomeru.
-
τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.
-
τυπτητέος 3 (adi. verb. od τύπτω) kar je treba tolči.
-
τύχη, dor. τύχᾱ, ἡ (τυγχάνω) 1. kar doseže človek po božji naredbi, uspeh, sreča εἰ ἡ τύχη ἐπίσποιτό μοι, θείᾳ τύχῃ, ἐκ θείας τύχης po božji odredbi (volji), σὺν τύχῃ (πρόσφερε) brez skrbi. 2. kar človeka zadene: usoda, slučaj, nezgoda, sreča, nesreča; pl. slučaji (izpremembe) usode, dogodki, τῆς τύχης oj nesreče! preklicano! ἐπὶ τύχῃσι χρηστῇσι ob ugodnih znamenjih, ἀναγκαία τύχη suženjska usoda, sužnost, ἐξ ἀναγκαίας τύχης nasilne smrti (po neizprosni usodi), ἐν τύχῃ γέ τῳ s kako srečno besedo, ἀγαθῇ τύχῃ na srečo, v božjem imenu, ἐν τύχῃ γίγνεταί τινι uspeh je dvomljiv; τύχῃ, κατὰ τύχην, ἀπὸ, ἐκ τύχης slučajno, po naključju, ἐν τυχῃ srečno. 3. ἡ Τύχη boginja sreče.
-
τυχηρός 3 kar je odvisno od sreče, slučajen, srečen, χορηγία τυχηρά bogastvo.
-
ὑμέτερος 3, ep. ῑ̓μός 3 vaš, z gen. ὑμέτερος αὐτῶν θυμός vaš lastni, ὑμέτερος ἑκάστου vsakega od vas, ὑμέτερόνδε v vašo hišo, τὸ ὑμέτερον vaše ravnanje ali postopanje, vaš način, kar vi morete, kolikor se vas tiče, αἱ ὑμέτεραι ἐλπίδες nade, ki jih stavimo na vas, ἡ ὑμετέρα παρακέλευσις opomin do vas, τὰ ὑμέτερα vaš položaj, vaša stvar.
-
ὑμνέω (ὕμνος) [fut. ὑμνήσω itd.; ion. pt. pr. fem. ὑμνεῦσα, pass. pf. 3 pl. ὑμνέαται] 1. a) (za)pojem pesem ὕμνον, παιᾶνα; b) slavim s pesmijo, opevam, slavim, poveličujem, častim, ἃ τὴν πόλιν ὕμνησα kar sem hvalil na naši državi. 2. a) tožim, togujem κακά; b) zmerjam, preklinjam ἀπιστοσύναν. 3. vedno govorim o čem, imam vedno na jeziku, τὸ ὑμνούμενον ἀεί stara pesem.
-
ὑπ-άρχω [fut. ὑπάρξω, pt. pf. pass. ion. ὑπαργμένος] 1. začnem, pričnem, dam prvi povod, sem prvi, ἀδικίης prvi delam krivico, τινός, τί, τινί s čim, τινὰ ἄδικα ποιῶν storim komu prvi krivico; οἷσπερ καὶ οἱ Λακεδαιμόνιοι ὑπῆρξαν s čimer (t. j. krivičnim ravnanjem) so tudi L. začeli; pass. ὑπῆρκτο αὐτοῦ začelo se je bilo s tem (z gradbo) že prej; τὰ ἐκ πατρὸς εἰς ὑμᾶς ὑπηργμένα kar je storil moj oče za vas. 2. a) izviram, nastanem, pridem komu v delež, zadenem koga εὔνοια παρά τινος, κλαύμαθ' ὑπάρξει τοῖς ἄγουσιν kazen bo zadela, πᾶσι ὑπάρχει τὸ μισεῖσθαι; b) sem, nahajam se, sem pri rokah (na razpolago), obstojim, sem gotov (pripravljen), τοιούτων ὑπαρχόντων dasi obstoje taki razlogi; ἃ δ' ὑπάρξαι δεῖ παρ' ὑμῶν za kar morate vi poskrbeti; τοὺς ὑπάρχοντας ἕκαστοι πολίτας vsak svoje državljane, προποιηθεῖσαι ὑπῆρχον bile so na razpolago, ker so bile prej zgrajene, τὰ δ' ἄλλα ὑπάρχει ostalo je izgotovljeno; pogosto = εἶναι: βέλτιστον ὑπάρχει, εὐμάρεια πόρου ὑπάρχει; τῷ χωρίῳ zapovedujem, vladam; c) sem koristen (naklonjen), sem na uslugo, pomagam komu τινί, χρείαν donašam korist; pt. ὑπάρχων pričujoč, sedanji, obstoječ, pri rokah; τὰ ὑπάρχοντα kar imam, imetje, premoženje NT; sredstva, (ugodne) razmere; pass. τὰ παρὰ τῶν θεῶν ἡμῖν ὑπηργμένα to, kar se nam je od bogov podelilo. 3. impers. ὑπάρχει (μοι) tako je, mogoče je, dovoljeno (mi) je, imam, pripade mi kaj, doleti me, v moji moči (oblasti) je, οὐχ ὑπάρχει εἰδέναι ni mogoče vedeti, ὑπάρχει σε μὴ γνῶναί τινα tako je, da te nihče ne pozna, ὡς ὑπῆρχε kakor je bilo ravno mogoče, ὡς ὑπάρχον μοι ker mi je bilo mogoče; ὑπάρχον ὑμῖν πολεμεῖν ker se morete (smete) vojskovati; s pt. ἐθέλοντας ὑπάρχειν = ἐθέλειν; slično: εἰδότας, ἐγνωσμένους; z inf. ἐπιχώριον εἶναι ὑπῆρχε navada je bila v oni deželi.
-
ὑπέρ, v anastrofi ὕπερ, ep. ὑπείρ [Et. sor. ὑπό, ὑπέρα; nem. (der) obere, lat. super, supernus (iz s + upero-)] A adv. poet. v obrambo (sc. γῆς Sof. Ant. 518); še več, še bolj (NT 2 Kor. 11. 23). B praep. I. z gen. 1. krajevno na vprašanje kam? in kje? a) črez, nad, na στέρνον ὑπὲρ μαζοῖο, οἱ Σικελοὶ οἱ ὑπὲρ τῶν ἄκρων na višinah, τὸ οὖρος τὸ ὑπὲρ τῆς Τεγέης ki se dviga nad Tegejo, στῆ δ' ὑπὲρ κεφαλῆς nad glavo (pri glavi), χιτωνίσκους ἐνδεδύκεσαν ὑπὲρ γονάτων nad koleni so bili oblečeni v; b) onkraj, onostran ὑπὲρ πόντου, ὑπὲρ Χερρονήσου. 2. pren. a) za, v obrambo, v korist ὑπὲρ νεῶν τεῖχος ποιήσασθαι, μάχομαι, κινδυνεύω, βοηθέω, θνῄσκω, λέγω ὑπέρ τινος, ἐκατόμβην ῥέζω ὑπέρ τινος; εἰμὶ ὑπέρ τινος sem na strani koga NT; b) namesto (v imenu) koga ἀποκρίνομαι, ἐρωτάω, προλέγω, αἰσχύνομαι ὑπέρ τινος; c) zavoljo, zaradi αἰτιᾶται ἐμὲ ὑπὲρ τὸῦ πολέμου, εὐδαιμονίζω τινὰ ὑπέρ τινος, φοβέομαι, φροντίζω, δίκαν δίδωμι ὑπέρ τινος; d) pri λίσσομαι ὑπέρ τινος; ὑπὲρ τοῦ z inf.: zato, da; e) (= περί) o αἴσχε' ἀκούω ὑπὲρ σέθεν, διαλέγομαι ὑπέρ τινος, τὰ λεγόμενα ὑπέρ τινος; f) bolj nego, nad τὰν ἔκπαγλα τιμᾷς ὑπὲρ πασᾶν πόλεων. II. z acc. nad, preko, črez, onkraj 1. kraj.: ὑπείρ ἅλα κίδναται ἠώς, ὑπὲρ ὦμον ἀριστερὸν ἤλυθ' ἀκωκή; βαδίζω ὑπὲρ Πύλας, ὑπὲρ γῆν nad zemljo, οἰκέω ὑπὲρ Ἑλλήσποντον. 2. čas.: ὑπὲρ τὰ στρατεύσιμα ἔτη γέγονα prekoračil sem leta, ki so vojaščini podvržena; včasih = pred ὁ ὑπὲρ τὰ Μηδικὰ πόλεμος. 3. pri določilih mere in pri števnikih: a) črez, nad, več (bolj) nego, ὑπὲρ δύναμιν črez moč, ὁ φιλῶν πατέρα ὑπὲρ ἐμέ bolj kot mene NT, ὑπέρ ἄνθρωπον φρονέω več si domišljam nego bi si kot človek smel, ὄνομα ὑπὲρ τοὺς πολλοὺς ἔχω imam ime, ki nadkriljuje druge; εἴ τι ὑπὲρ τὴν ἑαυτοῦ φύσιν ἀκούει ako kaj sliši, kar presega njegove zmožnosti (moči); ἔπεσον ὑπὲρ διακοσίους ἄνδρας padlo je nad dvesto mož, ὑπὲρ ἥμισυ nad polovico; b) proti: ὑπὲρ μοῖραν (μόρον, αἶσαν) proti usodi (zoper usodo), ὑπὲρ θεόν proti božji volji, ὑπὲρ τὴν ἀξίαν proti zaslugi, ὑπὲρ τὴν ἐλπίδα proti pričakovanju.