Franja

Dalles, der, (-, ohne Plural) revščina, den Dalles haben biti brez denarja

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

dance¹ [da:ns ameriško dæns] samostalnik
ples, plesanje

to lead s.o. a (nice) dance pošiljati koga od Poncija do Pilata, zagosti jo komu
no longer pipe no longer dance brez denarja ni muzike
St. Vitus dance medicina ples sv. Vida

daño moški spol škoda, izguba; poškodba; pogubljenje

daño de guerra vojna škoda
en daño (de alg.) v škodo (nekoga)
sin daño de barras brez nevarnosti
causar daño prizadeti škodo, (o)škodovati
hacerse daño poškodovati se
no hace daño ne boli
indemnización de daños odškodnina

dastehen^* stati, obstati; einzig dastehen biti brez primere, biti enkraten; gut/schlecht dastehen biti na dobrem/slabem; vor jemandem dastehen biti ... v očeh (koga)

datum moški spol (-a …)

1. dan po koledarju: das Datum (današnji das heutige Datum, poštnega žiga das Datum des Poststempels; zgodovinski ein historisches Datum); das -datum (dobave Lieferdatum, izdaje Ausgabedatum/Ausstellungsdatum, naročila Bestelldatum, polnjenja Abfülldatum, prejema Eingangsdatum, proizvodnje Erzeugungsdatum/Herstellungsdatum, rojstva Geburtsdatum, smrti Sterbedatum/Todesdatum, zapadlosti Verfallsdatum); na pokrovčku odtisnjeni datum: die Deckelprägung
navesti starejši datum (antedatirati) vordatieren
navesti poznejši datum (postdatirati) nachdatieren
|
datuma : Datums-
(gumb za nastavitev datuma der Datumsknopf, navedba datuma die Datumsangabe, prikazovalnik datuma die Datumsanzeige)
brez datuma undatiert
figurativno novejšega datuma neueren Datums
|
z datumom unter dem Datum

2. napovedan: (termin) der Termin; (dan) der Tag
določiti datum za X X ansetzen für

dátum date

pismo brez dátuma an undated letter
pismo ima dátum 3. marec the letter bears the date of (ali is dated) March 3rd
biti novejšega dátuma to belong to a more recent date

dátum date ženski spol

brez datuma sans date, non daté
z datumom 1. avgusta en date du 1^er août
novejšega datuma de fraîche date, récent
kateri datum je danes? le combien sommes-nous?, quel jour est-ce aujourd'hui?

dátum fecha f ; data f

brez datuma sin fecha
današnji datum fecha de hoy
novejšega datuma de fecha reciente
datum poštnega žiga fecha del sello postal
žig z datumom sello m con la fecha
kateri datum je danes? ¿qué fecha tenemos?, ¿a cuántos estamos?

daunt [dɔ:nt] prehodni glagol
prestrašiti, (o)plašiti; (u)krotiti; slanike v sod natrpati

nothing daunted neustrašen, brez strahu

davčna oaza stalna zveza
(država ali območje z nizko obdavčitvijo ali brez nje) ▸ adóparadicsomDa bi zaslužili, je Nauru kratek čas deloval kot davčna oaza in center za pranje umazanega denarja. ▸ A bevételek érdekében Nauru rövid ideig adóparadicsomként és a pénzmosás központjaként működött.

davek samostalnik
1. (denarna dajatev) ▸ adóPovezane iztočnice: cerkveni davek, davek na dediščine in darila, davek na dodano vrednost, davek na dohodek, davek na kapital, davek na luksuz, davek na nepremičnine, davek na obresti, davek na osebni dohodek, davek na potrošnjo, davek na premoženje, davek od dohodkov pravnih oseb, davek od premoženja, direktni davek, indirektni davek, neposredni davek, obrtni davek, progresivni davek, prometni davek, regresivni davek, uvozni davek

2. (negativne posledice) ▸ adó, sarcPrenatrpan urnik je terjal svoj davek pri igralcih, ki so delovali izčrpano. ▸ A túl feszes órarend megkövetelte a maga sarcát, a játékosok kimerültnek tűntek.

dē (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

I. adv. v sestavah,

1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

II. praep. z abl.

1. krajevno
a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

2. časovno
a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: dē se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.

dead² [ded] prislov
skrajno, popolnoma, docela

dead against naravnost proti
dead broke brez ficka
dead ahead naravnost naprej
to cut s.o. dead ignorirati koga, ne pozdraviti ga
dead tired na smrt utrujen
dead sure popolnoma prepričan
dead set against nepopustljivo proti
dead earnest čisto resno
dead on the target naravnost proti cilju
to stop dead nenadoma se ustaviti

debakel samostalnik
(velik polom ali poraz) ▸ összeomlás, csőd, vereségPravi debakel pa so doživeli brazilski odbojkarji, ki so ostali celo brez polfinalnih nastopov. ▸ Teljes vereséget szenvedtek a brazil röplabdások, akik még az elődöntőbe sem kerültek be.
Gradnja novega hotela v Ljubljani bi bila v minulem desetletju popoln ekonomski debakel za tistega, ki bi se je lotil, saj hoteli nobeno leto niso bili več kot 36-odstotno zasedeni. ▸ Az elmúlt évtizedben egy új szálloda építése Ljubljanában az építtető számára teljes gazdasági csődöt jelentett volna, hiszen a szállodák foglaltsága egyik évben sem haladta meg a 36 százalékot.

debar [dibá:] prehodni glagol
ovirati; odtegniti, odvzeti (of)
prikrajšati (from)
izobčiti, izključiti

debarred from brez
to debar o.s. of s.th. odreči se česa

dēbilis -e, adv. dēbiliter le: Pac. fr. pohabljen, hrom, nezmožen gibanja, nebogljen, slaboten, slab: omnibus membris captus ac debilis Ci., imbecillus senex aut debilis Ci., d. equi L., d. manus O., mustela annis et senectā d. Ph. ostarela, exercitus ad discrimina debilior Cu. vse premalo močno; pesn.: Sergestus amissis remis debilis V. nerodna, okorna ladja, ferrum haud debile (litota) V. krepko, d. umbra O. ničeva; subst. dēbilis -is, m pohabljenec, nebogljenec: integris debiles implicabantur Cu.; pren. oslabljen, ničen: equites Romani, quorum vires erant debiles Ci., manca ac d. praetura Ci., est utraque res sine altera debilis Ci. je brez podlage, dirus ore, ingenio debilior T še bolj zanemarjen.

débotté, -ter [debɔte] masculin, vieilli sezutje, trenutek sezuvanja

au débotté v trenutku prihoda, ob prihodu; figuré brez priprave, nepripravljen
prendre quelqu'un au débotté obrniti se na koga, takoj ko pride

debout [dəbu] adverbe pokonci, na nogah, stojé; pri življenju; familier pri moči; interjection vstani(te)!

histoire féminin à dormir debout neverjetna, zelo dolgočasna zgodba
place féminin debout stojišče
spectateur masculin debout stoječi gledalec
vent masculin debout protiveter
dormir debout (figuré) cepati, pasti od utrujenosti
être debout stati (na nogah), biti pokonci
laisser debout pustiti stati
mettre debout pokonci, na noge postaviti (tudi figuré); organizirati, realizirati
se mettre debout vstati
mourir debout umreti sredi dela, pri opravljanju svojih funkcij
passer debout (blago) pasirati brez carine
rester debout ostati na nogah (ne sesti, leči)
tenir debout (figuré) biti dobro premišljen
ne pas tenir debout ne imeti ne glave ne repa, biti absurden
tomber debout (figuré) na noge pasti

deceō -ēre decuī (—)

1. krasiti, poda(ja)ti se, prilegati se: „ decere“ quasi „aptum esse“ Ci., velatā parte oris, … quia sic decebat T.; nav. trans. decet aliquem aliquid: me aspice … , ut haec (vestis) me deceat Pl., quem tenues decuere togae H., te toga picta decet Pr., alba (bela obleka) decent Cererem O., quem decet muliebris ornatus O., ista decent humeros gestamina nostros O.; pren.: illa ornamenta decere me … non putabam Ci.

2. pren. spodobiti se, dostojno biti, prist(aj)ati; brez subj.: fecisti ut decuerat Ter., perge, decet V., quo maiorem spem habeo nihil fore aliter ac deceat Ci. ep., ieci fundamenta serius quam decuit Ci.; z zaimenskim subj.: multi dubitabant, quid deceat Ci., et quod decet honestum est et quod honestum est decet Ci.; s subjektnim nom. in z acc. personae: nec scit, quod augurem decet Ci., arta decet sanum comitem toga H., parvum parva decent H.; predklas. in star. z dat. personae: ita nobis decet Ter., istuc facinus nostro generi non decet Pl., locum editiorem, quam victoribus decebat, capit S. fr., ali z abl. personae: ut meque teque maxume atque ingenio nostro decuit (= dignum erat) Pl. Pri kom? z apud, pri čem? z abl.: Q. (XI, 3, 150). Subj. z inf.: iniusta impetrare non decet Pl., exemplis grandioribus decuit uti Ci., gaudere decet, laetari non decet Ci.; pogosteje z ACI: oratorem irasci minime decet, simulare non dedecet Ci., non enim decere se arbitrabatur … asseclam esse praetoris N., omnes bonos rei publicae subvenire decebat S., omnes homines ab odio … vacuos esse decet S., non … deos hominesque omnes armatos opem ferre, in Capitolium currere decuit? L.; z ACI pass.: num dubitas, quin specimen naturae capi deceat ex optima quaque natura? Ci., Periclen … violari versibus et eos agi in scaena non plus decuit quam … Ci., mortalin decuit violari volnere divum? V. — Adj. pt. pr. decēns -entis, adv. decenter,

1. spodoben, dostojen, primeren: color H., genus Sen. ph., corporis decens motus Q., habitus decentior quam sublimior fuit T. bolj srednje postave kakor velika, decentissimae exsequiae Ci., locum teneant sortita decenter H., lacrimare decenter O., decentissime descripta Ci.; pren.: quid verum atque decens sit H., lasciva decentius aetas H. ki ji bolj pristoji prešernost.

2. pesn. ljubek, privlačen, mičen, dražesten, čeden, lep, zal: d. Venus, Gratiae decentes H., mālae decentes H. cvetoča lica, d. Cynthia Pr., d. facies, tempora crine decentia O., decentior equus Q., pulcher et decens toto corpore Suet. (o Domicijanu)

Opomba: Pogosto se mora decet sloveniti s spodobilo bi se, decebat in decuit s spodobilo bi se bilo.