Franja

Zadetki iskanja

  • re-bellō -āre -āvī -ātum

    1. vojno proti zmagovalcu obnoviti (znova začeti), znova vstati (se dvigniti) zoper zmagovalca, znova se upreti (upirati) komu, čemu, zoper koga, kaj, (s)puntati se, znova se vojskovati, znova se bojevati, napasti koga z vojsko, z vojsko se dvigniti nad koga: Hirt. idr., Veliterni totiens rebellaverunt L., gravius rebellare L. z večjo silo, resneje, Volsci rebellarunt L., pacatas incitare ad rebellandum L. na vstajo, k vstaji, rebellare contra ali adversus aliquem: Eutr., Vulg., crebrius Suet.; z dat.: diabolo Iulianus ap. Aug.; pesn. metaf. obnoviti boj: tauro mutatus membra rebello O.

    2. pren.
    a) upreti (upirati) se: rebellat saepe humor Plin., cito rebellat affectus Sen. ph., rebellat pudor Sen. tr.
    b) zopet (spet) priti (prihajati) na dan, zopet se prikaz(ov)ati, zopet se pojaviti (pojavljati): vitia rebellant Plin.
  • re-calēscō -ere -caluī (incoh. k recalēre) zopet (spet) se ogreti, znova se otopliti, zopet (spet, znova) posta(ja)ti topel (vroč, gorek, gorak): cum (sc. corpora) motu atque exercitatione recalescunt Ci.; pren.: mens recalescit O., cineres Thessalici incendii (= proelii) recaluere Fl., recalescere ex integro Plin. iun.
  • recall1 [rikɔ́:l] samostalnik
    odpoklic (poslanika itd.); odpust; preklic, razveljavitev; ponoven poklic, poziv (to k)
    ameriško suspendiranje uradnika, sodnika
    vojska znak (z bobnom itd.) za ponovno zbiranje
    navtika znak (z zastavo) za vrnitev ladje

    without recall brez preklica, nepreklicno
    actions are beyond recall dejanj ni mogoče preklicati; kar je storjeno, je storjeno
    it is past (beyond) recall to je nepreklicno, se ne da preklicati; to je pozabljeno
    to sound the recall vojska trobiti k ponovnemu zbiranju, k vrnitvi
  • re-candēscō -ere -canduī (incoh. k (re)candēre)

    1. belo se (zopet, spet) zapeniti (razpeniti), zopet zabeleti od pen: unda O. se belo zapeni (razpeni), zažene bele pene.

    2. metaf. zopet (znova, spet) se razbeliti, zopet (znova, spet) belo zažareti, zopet (znova, spet) se belo zažariti (razžariti): solibus aetheriis altoque recanduit aestu (sc. tellus) O.; pren. (zopet, znova) vneti se, razvne(ma)ti: ira recanduit O., et rubuere genae totoque recanduit ore O.
  • receptātrīx -rīcis, f (fem. k receptātor) sprejemalka, prikrivalka: alterius boni Hier.
  • receptrīx -trīcis, f (fem. k receptor) sprejemalka

    1. (v negativnem pomenu) skrivalka, prikrivalka: Messana, tuorum adiutrix scelerum, libidinum testis, praedarum ac furtorum receptrix Ci., fuisse Messanam omnium istius furtorum ac praedarum receptricem negare non poterunt Ci., hanc sibi iste urbem delegerat, quam haberet adiutricem scelerum, furtorum receptricem Ci.

    2. (v pozitivnem pomenu) sprejemalka: hanc esse civilis rationis admirandam temperantiam … [cum] receptrixque sit naturarum ad diversa tendentium Ap., anima receptrix salutaris verbi Ambr.
  • rechnen računati; izračunati; (zählen) šteti, preštevati; rechnen zu/unter prištevati k/šteti med (koga) ( tudi figurativ ); rechnen auf/mit računati na/z; sich etwas zur Ehre rechnen šteti si (kaj) v čast; sich rechnen izplačati se, rentirati se
  • reclāmitō -āre (frequ. k reclāmāre) glasno ugovarjati, glasno oporekati, glasno prerekati: magna est enim vis humanitatis; multum valet communio sanguinis; reclamitat (po nekaterih starejših izdajah reclamat) istiusmodi suspicionibus ipsa natura Ci. se upira, nasprotuje.
  • recline [rikláin] prehodni glagol
    nasloniti, prisloniti, položiti, postaviti (on na)
    neprehodni glagol
    naslanjati se, sloneti (against ob)
    biti naslonjen, ležati, počivati (on, upon na)
    nagniti se, skloniti se (upon k, na)
    opreti se, zanesti se (upon na)
    zaupati (v)

    reclined ležeč
  • recobrar zopet nazaj dobiti; dohiteti (zamujeno)

    recobrar el conocimiento, recobrar el sentido zavesti se, spet k sebi priti (iz omedlevice)
    recobrar las fuerzas, recobrar la acción zopet k sebi priti
    recobrar lo perdido dohiteti zamujeno
    recobrar su sangre fría spet zadobiti hladnokrvnost
    recobrarse opomoči si, spet k sebi priti
    recobrarse de una enfermedad opomoči si od bolezni
    recobrarse de un daño odškodovati se za prizadeto škodo
  • re-collect [ri:kəlékt] prehodni glagol
    zopet zbrati, nabrati

    to re-collect one's courage zopet se opogumiti
    to re-collect oneself zopet se zbrati, k sebi priti, opomoči si
  • reconduire* [-kɔ̃dwir] verbe transitif spremiti (osebo, ki odhaja), spremiti do vrat (iz vljudnosti); juridique obnoviti (najemno, zakupno pogodbo); obnoviti, podaljšati

    reconduire des enfants chez leurs parents spremiti, peljati otroke nazaj k staršem
  • réconforter [-kɔ̃fɔrte] verbe transitif (o)krepiti, okrepčati, dati novih moči (quelqu'un komu); (po)tolažiti, zopet opogumiti, vliti novega poguma

    se réconforter zopet priti k moči, opomoči si (par z)
    se réconforter en prenant un bon repas okrepčati se z dobrim obedom
  • reconnaître* [rəkɔnɛtrə] verbe transitif spoznati, prepoznati (à po); uvideti; priznati (tudi politique, juridique); biti hvaležen (quelque chose za kaj); nagraditi, poplačati; militaire poizvedovati, rekognoscirati (teren)

    se reconnaître orientirati se, znajti se; figuré priti zopet k sebi, k zavesti; zopet samega sebe prepoznati, prepoznati se
    reconnaître un enfant priznati otroka (svoje očetovstvo)
    reconnaître une île, une côte rekognoscirati otok, obalo
    je ne m'y reconnais plus tu se več ne spoznam
    je vous reconnais bien là to je čisto vam podobno
    je reconnais avoir reçu ... potrjujem prejem, da sem prejel ...
    il a reconnu que vous aviez raison priznal je, da imate prav
    je ne reconnais à personne le droit de me critiquer nikomur ne priznavam pravice, da bi me kritiziral
    se reconnaître coupable priznati svojo krivdo
    se faire reconnaître dati se prepoznati
  • recourir* [rəkurir] verbe intransitif teči nazaj, zopet teči; zateči se (à k); obrniti se za pomoč (àna); juridique vložiti priziv; sklicevati se (à na)

    recourir aux armes zateči se k orožju, prijeti za orožje
    recourir en cassation (juridique) vložiti ničnostno pritožbo
    recourir à la force, à des mesures sévères, à la ruse zateči se k sili, uporabiti silo, ostre ukrepe, zvijačo
    recourir à un emprunt zateči se k posojilu, razpisati posojilo
    recourir à la justice narediti, podvzeti sodne korake
  • recourse [rikɔ́:s] samostalnik
    zatočišče, pribežališče
    trgovina nadomestilo, odškodnina, povračilo, regres; priziv, rekurz; sredstvo za pomoč, za zaščito
    arhaično dostop

    liability to recourse regresna obveznost
    right of recourse regresna pravica
    to have right to recourse imeti pravico poiskati si zavetja, zatočišča pri, figurativno zateči se k
    to have recourse to foul means zateči se k nepoštenim sredstvom
  • recrutement [-krütmɑ̃] masculin rekrutiranje, novačenje; rekruti

    recrutement forcé prisilno rekrutiranje
    soumis au recrutement dolžan priti k naboru
    liste féminin de recrutement seznam vojaških novincev, rekrutov
  • rēctrīx -īcis, f (fem. k rēctor) vodnica, voditeljica, vladarka, gospodarica, upravljalka, upraviteljica, usmerjevalka, krmarka: Italia, rectrix parensque mundi altera Plin., videmus hominibus inspiratam velut aurigam rectricemque membrorum animam Col., artes ministrae sunt; sapientia domina rectrixque est Sen. ph.
  • rēcula in (poznejše) rēscula -ae, f (demin. k rēs) stvarca, stvarčica, rečka, rečca = majhno imetje (premoženje), majhen imetek: si quidem imperes pro copia pro recula Pl. fr. ap. Prisc., ad philosophorum reculam Ci., ob industriam generum tradiderunt egregiaeque substantiae silvis coemendis et apibus curandis auxisse reculam Don.; v pl.: quid, oro, fili, paupertinas pannosasque resculas miserrimae anus donas vicinis divitibus Ap.
  • re-cumbō -ere -cubuī (re in *cumbere)

    1. nazaj se nagniti (nagibati), nazaj se nasloniti (naslanjati), leči (legati), uleči (ulegati) se (k počitku), zlekniti (zlekovati) se, (za)spati: O., Sen. rh. idr., eum primo, perterritum somnio, surrexisse; dein … recubuisse Ci., mulier sopita recumbit Lucr. zaspi, cum a conventu se remotum Dion domi teneret atque in conclavi edito recubuisset N. = in cubiculo recumbere Ci.; occ. leči za mizo, ležati pri mizi: Ph., Vulg., Aug. idr., recumbere in triclinio Ci., si potes Archiacis conviva recumbere lectis H., cum cibi capiendi causa recubuisset Val. Max., qui proximus recumbebat Plin. iun. najbližji mi omizni sosed. V.

    2. metaf.
    a) pasti (padati), spustiti (spuščati) se, omahniti (omahovati), (z)gruditi se, (z)rušiti se, pogrezniti (pogrezati) se: Plin. idr., unda ponto recumbit H., pons in palude recumbit Cat., umero O. ali in umeros cervix recumbit V. omahne, tauri recumbunt medio sulco O., iuba … recumbit in armo V. se spušča, nebulae campo recumbunt V. ležejo na polje, se spustijo na polje, visijo (se vlečejo) nad poljem; (o podirajočih se stavbah) sesesti (sesedati) se, usesti (usedati) se, ponikniti (ponikati): recumbit onus (sc. domus quassatae) in proclinatas partes O., recumbit pila vadis penitus illisa V.; pesn.: in te omnis domus inclinata recumbit V. nate se naslanja (opira), na tebi sloni.
    b) nasloniti (naslanjati) se, ležati: iugera pauca Martialis longo Ianiculi iugo recumbunt Mart.