známenje sign; signal; mark; (slabo) portent
materino (vrojeno) známenje birthmark, mole
naglasno známenje gramatika accent
známenje propadanja sign of decay
to je slabo známenje za bodočnost this bodes ill for the future
to je slabo známenje za vas this bodes you no good
ne vidim nobenega známenja izboljšanja I do not see any sign of improvement
bila so (čudežna) známenja na nebu there were (miraculous) signs in heaven
Zadetki iskanja
- známenje (-a) n
1. segno, segnale; sintomo, indizio:
dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
nebeška znamenja segni celesti
prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
v znamenje prijateljstva in segno di amicizia
2. segno, segnale, cenno:
narediti znamenje križa fare il segno della croce
znamenje za napad segnale di attacco
dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa
3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
zodiakalna znamenja segni zodiacali
4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste
5. segno, marchio; insegna:
mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
pog. materino znamenje voglia - znán known; noted (po for); well-known
splošno znán notorious (po, zaradi for)
po vsem svetu znán well-known all over the world
znán pod imenom... known as...
znán obraz familiar face
znána substanca kemija (the) known
znána veličina matematika (the) known quantity
drugače znán pod imenom... alias, also known as (krajšava: aka)
kolikor je znáno as far as is known
kolikor mi je znáno as far as I know
znáno mi je, da... I know that...
znáno je dejstvo, da... it is a well-known fact that...
on je znán kot dober učitelj he is known to be a good teacher
on mi je znán he is known to me
biti znán s kom to be acquainted with someone
si znán z njim? are you acquainted with him?
nisem osebno znán z njegovim bratom I am not personally acquainted with his brother - znánec acquaintance
neki moj znánec an acquaintance of mine
eden mojih znáncev one of my acquaintances
imamo velik krog znáncev we have a large circle of acquaintances
tam sem srečal nekaj starih znáncev there I met a few old acquaintances - znánje (-a) n
1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera
2. star. (veščina, spretnost) abilità:
telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
šol. formalistično znanje nozionismo
uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
PREGOVORI:
v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere - znánost (-i) f
1. scienza:
metode, odkritja znanosti i metodi, le scoperte della scienza
doktor znanosti dottore in scienze
Slovenka akademija znanosti in umetnosti Accademia Slovena di Scienze e Arti
agronomske, humanistične, naravoslovne, vojaške znanosti scienze agrarie, umanistiche, naturali, militari
teoretične, uporabne znanosti scienze teoriche, applicate
2. (lastnost znanega) conoscenza; pren.
črna znanost magia nera - znánstvo acquaintance, acquaintanceship
napraviti znánstvo s kom to make the acquaintance of someone (ali someone's acquaintance), to form an acquaintance with someone, to strike up an acquaintance with someone
ne maram imeti večjega znánstva z njim I do not want any further acquaintance (ali pogovorno anything more to do) with him - znášanje (-a) n
1. raccolta; accumulo, l'accumulare:
znašanje kamenja na kup l'accumulare, l'ammucchiare i sassi
2. l'accanirsi, lo sfogarsi (su) - znášati2 (-am) | znêsti (znêsem) imperf., perf. ammontare, assommare a; essere di:
škoda znaša milijon tolarjev i danni ammontano a un milione di talleri
površina znaša petdeset arov la superficie è di cinquanta are - znáti to know
znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what - znáti (znám) imperf.
1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere
2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga
3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte - znebíti se to get rid of, to be rid of, to rid oneself of
znebíti se koga (figurativno) to see the back of someone
nisem se ga mogel znebíti se I could not get rid of him
znebíti se dolga to rid oneself of a debt
končno smo se jih znebili we are rid of them at last - znebíti se (-ím se) | znebívati se (-am se) perf., imperf. refl. sbarazzarsi; disfarsi, sganciarsi, affrancarsi, sbrigarsi:
znebiti se dolgov affrancarsi dai debiti
znebiti se česa sbarazzarsi, disfarsi di qcs.
znebiti se slabe družbe sganciarsi dai cattivi compagni
znebiti se sitnosti sbrigarsi da, di una noia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znebiti se hitro denarja scialacquare presto i soldi
pog. znebiti se kake neumne dire una stupidaggine
znebiti se odvečnih kilogramov dimagrire
znebiti se premočene obleke togliersi di dosso l'abito bagnato
evf. znebiti se otroka abortire - znížati (-am) | zniževáti (-újem)
A) perf., imperf.
1. abbassare:
znižati glas abbassare la voce
2. abbassare, ridurre, calare, diminuire:
znižati cene abbassare, ridurre i prezzi
znižati razlike diminuire le differenze, ridurre il divario
3. (spustiti, spuščati) abbassare:
znižati rolete abbassare le persiane
B) znížati se (-am se) | zniževáti se (-újem se) perf., imperf. refl. abbassarsi, calare, scendere:
temperatura se je znižala za pet stopinj la temperatura è scesa di cinque gradi
življenjska raven se je znižala il tenore di vita è sceso notevolmente - znój sweat; perspiration
krvavi znój bloody sweat
v znóju svojega obraza in (ali by) the sweat of one's brow
biti moker od znója to be all of a sweat, to be in a sweat
od strahu me je oblil mrzel znój I broke out in a cold sweat
služiti si kruh v znóju svojega obraza to earn one's living by the sweat of one's brow
znój mi teče po obrazu my face is running with sweat
znój mu je tekel z obraza his face was streaming with perspiration
živeti od znója (žuljev) ljudstva to live on the sweat of the people - znojíti se to sweat, to perspire; figurativno (= garati, mučiti se) to toil, to toil and moil, to drudge, to sweat blood
znojim se I am perspiring, pogovorno I'm sweating - znosíti (znósim) perf. ➞ znesti 1 portare; ammucchiare, accumulare:
znositi pohištvo iz sobe portare i mobili dalla stanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znositi denar v gostilno sperperare i soldi all'osteria
znositi komu vse na nos spiattellare, spifferare tutto a qcn. - zób1 -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag
zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth - zób (-á) m
1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo
2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)
3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente - zóbek (-bka) m dem. od zob dentino:
otrok dobiva prve zobke al bambino spuntano i primi dentini