Franja

Zadetki iskanja

  • známenje sign; signal; mark; (slabo) portent

    materino (vrojeno) známenje birthmark, mole
    naglasno známenje gramatika accent
    známenje propadanja sign of decay
    to je slabo známenje za bodočnost this bodes ill for the future
    to je slabo známenje za vas this bodes you no good
    ne vidim nobenega známenja izboljšanja I do not see any sign of improvement
    bila so (čudežna) známenja na nebu there were (miraculous) signs in heaven
  • známenje (-a) n

    1. segno, segnale; sintomo, indizio:
    dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
    nebeška znamenja segni celesti
    prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
    v znamenje prijateljstva in segno di amicizia

    2. segno, segnale, cenno:
    narediti znamenje križa fare il segno della croce
    znamenje za napad segnale di attacco
    dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa

    3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
    grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
    vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
    avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
    znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
    krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
    zodiakalna znamenja segni zodiacali

    4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
    kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste

    5. segno, marchio; insegna:
    mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
    lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
    geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
    pog. materino znamenje voglia
  • znán known; noted (po for); well-known

    splošno znán notorious (po, zaradi for)
    po vsem svetu znán well-known all over the world
    znán pod imenom... known as...
    znán obraz familiar face
    znána substanca kemija (the) known
    znána veličina matematika (the) known quantity
    drugače znán pod imenom... alias, also known as (krajšava: aka)
    kolikor je znáno as far as is known
    kolikor mi je znáno as far as I know
    znáno mi je, da... I know that...
    znáno je dejstvo, da... it is a well-known fact that...
    on je znán kot dober učitelj he is known to be a good teacher
    on mi je znán he is known to me
    biti znán s kom to be acquainted with someone
    si znán z njim? are you acquainted with him?
    nisem osebno znán z njegovim bratom I am not personally acquainted with his brother
  • znánec acquaintance

    neki moj znánec an acquaintance of mine
    eden mojih znáncev one of my acquaintances
    imamo velik krog znáncev we have a large circle of acquaintances
    tam sem srečal nekaj starih znáncev there I met a few old acquaintances
  • znánje (-a) n

    1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
    sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
    vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
    meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
    razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
    znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera

    2. star. (veščina, spretnost) abilità:
    telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
    sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
    pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
    šol. formalistično znanje nozionismo
    uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
    PREGOVORI:
    v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere
  • znánost (-i) f

    1. scienza:
    metode, odkritja znanosti i metodi, le scoperte della scienza
    doktor znanosti dottore in scienze
    Slovenka akademija znanosti in umetnosti Accademia Slovena di Scienze e Arti
    agronomske, humanistične, naravoslovne, vojaške znanosti scienze agrarie, umanistiche, naturali, militari
    teoretične, uporabne znanosti scienze teoriche, applicate

    2. (lastnost znanega) conoscenza; pren.
    črna znanost magia nera
  • znánstvo acquaintance, acquaintanceship

    napraviti znánstvo s kom to make the acquaintance of someone (ali someone's acquaintance), to form an acquaintance with someone, to strike up an acquaintance with someone
    ne maram imeti večjega znánstva z njim I do not want any further acquaintance (ali pogovorno anything more to do) with him
  • znášanje (-a) n

    1. raccolta; accumulo, l'accumulare:
    znašanje kamenja na kup l'accumulare, l'ammucchiare i sassi

    2. l'accanirsi, lo sfogarsi (su)
  • znášati2 (-am) | znêsti (znêsem) imperf., perf. ammontare, assommare a; essere di:
    škoda znaša milijon tolarjev i danni ammontano a un milione di talleri
    površina znaša petdeset arov la superficie è di cinquanta are
  • znáti to know

    znáti na pamet to know by heart
    dobro znáti kaj to be A1 at something
    ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
    znate francosko? do you know French?
    znaš igrati šah? can you play chess?
    on misli, da vse zna he thinks he knows everything
    on zna brati grško he can read Greek
    znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
    tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
    zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
    ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
    znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte
  • znebíti se to get rid of, to be rid of, to rid oneself of

    znebíti se koga (figurativno) to see the back of someone
    nisem se ga mogel znebíti se I could not get rid of him
    znebíti se dolga to rid oneself of a debt
    končno smo se jih znebili we are rid of them at last
  • znebíti se (-ím se) | znebívati se (-am se) perf., imperf. refl. sbarazzarsi; disfarsi, sganciarsi, affrancarsi, sbrigarsi:
    znebiti se dolgov affrancarsi dai debiti
    znebiti se česa sbarazzarsi, disfarsi di qcs.
    znebiti se slabe družbe sganciarsi dai cattivi compagni
    znebiti se sitnosti sbrigarsi da, di una noia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. znebiti se hitro denarja scialacquare presto i soldi
    pog. znebiti se kake neumne dire una stupidaggine
    znebiti se odvečnih kilogramov dimagrire
    znebiti se premočene obleke togliersi di dosso l'abito bagnato
    evf. znebiti se otroka abortire
  • znížati (-am) | zniževáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. abbassare:
    znižati glas abbassare la voce

    2. abbassare, ridurre, calare, diminuire:
    znižati cene abbassare, ridurre i prezzi
    znižati razlike diminuire le differenze, ridurre il divario

    3. (spustiti, spuščati) abbassare:
    znižati rolete abbassare le persiane

    B) znížati se (-am se) | zniževáti se (-újem se) perf., imperf. refl. abbassarsi, calare, scendere:
    temperatura se je znižala za pet stopinj la temperatura è scesa di cinque gradi
    življenjska raven se je znižala il tenore di vita è sceso notevolmente
  • znój sweat; perspiration

    krvavi znój bloody sweat
    v znóju svojega obraza in (ali by) the sweat of one's brow
    biti moker od znója to be all of a sweat, to be in a sweat
    od strahu me je oblil mrzel znój I broke out in a cold sweat
    služiti si kruh v znóju svojega obraza to earn one's living by the sweat of one's brow
    znój mi teče po obrazu my face is running with sweat
    znój mu je tekel z obraza his face was streaming with perspiration
    živeti od znója (žuljev) ljudstva to live on the sweat of the people
  • znojíti se to sweat, to perspire; figurativno (= garati, mučiti se) to toil, to toil and moil, to drudge, to sweat blood

    znojim se I am perspiring, pogovorno I'm sweating
  • znosíti (znósim) perf. ➞ znesti 1 portare; ammucchiare, accumulare:
    znositi pohištvo iz sobe portare i mobili dalla stanza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. znositi denar v gostilno sperperare i soldi all'osteria
    znositi komu vse na nos spiattellare, spifferare tutto a qcn.
  • zób1 -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

    zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
    zób mlečnik milk tooth
    zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
    zób sekalec incisor
    zób strupnik poison fang
    zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
    zób kolesa cog, tooth
    modrostni zób wisdom tooth
    gnil zób rotten (ali decayed) tooth
    majav zób loose tooth
    mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
    drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
    spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
    sprednji zóbje front teeth
    umeten zób false tooth, artificial tooth
    zdrav zób sound tooth
    vrsta umetnih zob denture
    brez zób toothless
    škrbina zóba stump of a tooth
    zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
    zób časa (figurativno) the ravages of time
    do zob oborožen armed to the teeth
    dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
    izdrtje zoba extraction
    jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
    boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
    dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
    dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
    dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
    zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
    (o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
    ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
    izdreti zób to pull a tooth
    dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
    plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
    pokazati zóbe to show one's teeth
    človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
    tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
    priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
    stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
    škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
    trebiti si zóbe to pick one's teeth
    upirati se zóbu časa to stand the test of time
    vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
    vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth
  • zób (-á) m

    1. anat. dente:
    zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
    otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
    zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
    izdreti, izpuliti zob cavare un dente
    stisniti zobe stringere i denti
    žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
    škrtati z zobmi digrignare i denti
    beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
    močni, veliki zobje denti forti, grandi
    od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
    vrat zoba colletto del dente
    anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
    modrostni zob dente del giudizio
    stalni zob dente permanente, definitivo
    umetni zob dente artificiale
    zool. strupni zob dente velenifero
    pren. zob časa le ingiurie del tempo

    2. ekst. dente:
    zobje glavnika i denti del pettine
    zobje grabelj i denti del rastrello
    zobje žage i denti della sega
    zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
    pren. pokazati zobe mostrare i denti
    polomiti si zobe rompersi i denti
    stisniti zobe stringere i denti
    oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
    dati ga na zob bere
    cediti besede skozi zobe parlare lentamente
    pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
    metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    pog. jezik za zobe! zitto!
    dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
    bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

    3. alp. dente
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
  • zóbek (-bka) m dem. od zob dentino:
    otrok dobiva prve zobke al bambino spuntano i primi dentini