Franja

orfèvre [ɔrfɛvr] masculin zlatar

orfèvre bijoutier, orfèvre-joaillier juvelir
être orfèvre en la matière biti strokovnjak za kaj, spoznati se v čem
vous êtes orfèvre, Monsieur Josse! (se reče tistemu, ki da sebičen nasvet)

organski kemik stalna zveza
(strokovnjak) ▸ szerves kémikus, szerves vegyész

orientalist samostalnik
(strokovnjak) ▸ orientalista

pedagoški svetovalec stalna zveza
(strokovnjak) ▸ pedagógiai tanácsadó

per-ficiō -ere -fēcī -fectum (per in faciō)

1. dodela(va)ti, izdel(ov)ati, dozid(av)ati, narediti (delati) (naspr. incohare): munitiones non plene perfectae C., candelabrum opere mirabili perfectum Ci., pocula argento p. V., p. pontem C., aedem antiquitus incohatam Suet.; cibos ambulatione Plin. prebaviti (prebavljati), lanas Plin. pripravljati, coria Plin. izgotavljati.

2. dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), (do)konč(ev)ati: inceptum S., incepta V., conata C., N., Suet., cogitata, facinus, scelus Ci., munus V. nalogo, mandata, senatus consultum L., promissa Ter. izpolniti.

3. dokonč(ev)ati: bellum C., L., delectum, censum, comitia, lustrum L., ferias Latinas comitiaque omnia C., his senatūs consultis perfectis L. ko so bili storjeni, perfecto temporis orbe V. po preteku, qui centum perficit annos H. kdor dopolni sto let.

4. dognati, doseči, narediti, povzročiti (povzročati), storiti: rem Ter.; z zahtevnim stavkom: Ter., perfecit, ut auxilio privarentur N., perfice (= fac), ut cures Ci., quae senatus … ne fieri possent perfecerat Ci., illud non perficies, quominus tuā causā velim Ci.

5. occ.
a) kako vsoto kot dobiček doseči (dosegati), (pri)dobiti: perfici sexagena (milia HS) posse Varr.
b) popolnoma, dodobra naučiti (poučiti): Achillem citharā O.
c) (v obscenem pomenu) = gr. ἐνεργεῖν končati spolni odnos, „končati“, „obdelati“: aut numquam temptes, aut perfice O., hunc ego, cum futuit, non puto perficere Mart. — Od tod adj. pt. pf. perfectus 3, adv. -ē

1. dopolnjen: anni O.

2. metaf. dovršen, popoln, vrl, dober, kot adv. popolnoma, docela, dodobra: H., Mart., Corn., Q., Sen. ph., Suet., Ap., Gell. idr., orator, virtus Ci., vivitur non cum perfectis hominibus Ci., perfectus litteris, sed Graecis Ci. dodobra poučen, zelo vešč, dober poznavalec, strokovnjak, in dicendo Ci., ponendis (spletati) capillis O., perfecte eruditus, perfecte absolutus Ci., perfecte mustum deferbuit Col., valvae perfectiores Ci., quod perfectissimum iudico Ci.; perfectissimus, častni naslov za časa poznih rim. cesarjev: Amm., Lact.; subst.: ad perfectum venire Varr. do popolnosti, ad perfectum Lact. popolnoma, natura perfecta format Macr.

perspektíva (-e) f

1. prospettiva, possibilità:
strokovnjak s perspektivo un esperto di grandi prospettive

2. mat., um. prospettiva; um. sfondato:
centralna perspektiva prospettiva centrale, lineare
linearna, ptičja perspektiva prospettiva lineare, aerea, a volo d'uccello
žabja perspektiva prospettiva sottoinsù

3. pren. prospettiva, visuale; punto di vista:
pren. gledati na pojav s perspektive zgodovine guardare al fenomeno da una visuale storica

petinštiridesetleten pridevnik
1. (o starosti) ▸ negyvenöt éves
2. (o trajanju) ▸ negyvenöt éves

plazilec samostalnik
1. ponavadi v množini (žival) ▸ hüllő
2. izraža negativen odnos (ponižen človeku) ▸ csúszómászó
Plazilci postanemo, če se ne spoštujemo in ne cenimo, če se vedno priklanjamo pred drugimi in smo ponižni. ▸ Ha nem tiszteljük és értékeljük magunkat, ha mindig meghunyászkodunk és megalázkodunk mások előtt, csúszómászókká válunk.

podróčje campo m , dominio m , terreno m , esfera f

področje dejavnosti campo m (ali esfera f) de actividades
interesno področje esfera de intereses
delovno področje campo de acción
široko področje dejavnosti un vasto campo de actividades
področje nizkega pritiska zona f de baja presión
strokovnjak na področju jedrske fizike autoridad f en (el terreno ali en el campo de) física nuclear

Poenus 3 (prim. Phoenix) feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: Stat., navita H., leones V. afriški; komp.: est nullus me hodie Poenus Poenior Pl. nihče ni bolj vešč punščine, nihče ni večji strokovnjak za punščino; subst. Poenus -ī, m Púnec, Kartažàn, Kartažán, Kartáginec: Poenus plane est Pl. ves (skozi in skozi) je Punec; occ. = Hannibal: Ci., L.; kolekt.: Poenus advena L. punski prišleki (prišleci, priseljenci), Poenus uterque H. Punci tostran in onstran Herkulovih stebrov, hispan(ij)ski in afriški Punci; pl. Poenī -ōrum (Poenûm: Sil.), m Púnci, Kartažáni, Kartáginci, ki so izhajali iz Feničanov; bili so razvpiti kot verolomen narod: Poeni foedifragi Ci., primi Poenorum V. — Od tod adj.

1. Poenicus 3 (Ca., Varr., Sil.), mlajše Pūnicus 3 feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: bellum, litterae Ci., regna V., lingua Varr., Plin., fides S. punska zvestoba; iron. = nezvestoba; prim. Punica ars, fraus, perfidia, astus, versutiae L. Ker so Punci menda iznašli tudi škrlat, pomeni Pūnicus 3 pesn. meton. tudi škrlaten, bagren(ordeč), škrlatnordeč: sagum H., tunicae Val. Max., rostra columbarum Pr., mālum Varr. idr. granatno jabolko, granatnica = subst. Pūnicum -ī, n: O., Plin., grana Plin. pečke (peške) granatnega jabolka, arbos Col. poet. bot. granatovec (Punica granatum Linn.). — Adv. Pūnicē (Poenicē) (po) púnsko, kartažánsko, kartáginsko: Adibo [ad] hosce atque appellabo Punice Pl., si respondebunt, Punice pergam loqui Pl., quid ais tu? ecquid commeministi Punice? Pl., vin appellem hunc Punice? Pl., saluta hunc rusus Punice verbis meis Pl., video enim, qui de agri cultura scripserunt et Poenice et Graece et Latine, latius vagatos, quam oportuerit Varr., loquitur nunquam nisi Punice et si quid adhuc a matre graecissat Ap.

2. Pūniceus (Poeniceus) 3 in Pūnicius (Poenicius) 3
a) púnski, kartažánski, kartáginski: religio L., dux O.
b) meton. škrlaten, bagren(ordeč): taenia V., cruor O., panis purpureus (temnordeč), Poeniceus (svetlordeč) Pl., pomum O. granatno jabolko.

3. Pūnicānus 3 po púnski (kartažánski, kartáginski) šegi (po púnsko, kartažánsko, kartáginsko) narejen (izdelan): fenestra Varr., lectuli Ci.

pomorski pravnik stalna zveza
(strokovnjak) ▸ tengerjogász

potrében necessary (za for, to); required; needed; requisite (za for, to); (reven) needy, poor, indigent, needful, necessitous, wanting

zelo potrében much needed
neobhodno potrében indispensable, exigent
potrébno zlo a necessary evil
če (je) potrébno if required
če bo (je) potrébno (v sili) if need be, if (the) need arise, in case of need
kakor bo pač potrébno as may be required
več kot nam je potrébno more than we need
več kot (je) potrébno more than enough, more than is needed
biti česa potrében to need something, to be in need (ali want) of something
opravičilo ni potrébno there is no need for an excuse
ura je potrébna popravila the clock (oziroma watch) needs repairing
ni potrébno, da si grob you don't need to be rude
ni potrébno to ponavljati this does not need repeating
potrében je strokovnjak, da to naredi it requires an expert to do this
ukreniti vse potrébno to take all the necessary steps
ne pojasnjuj več, kot je potrébno! do not explain more than is required!
potrében sem oddiha, okrepitve I need a rest, recreation

práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
pravni predpisi norme giuridiche
pravna zgodovina storia del diritto
šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
pravna država stato di diritto
pravna moč giudicato
pravna napaka vizio giuridico
pravna oseba persona giuridica
pravna pomoč assistenza legale
pravni interes interesse giuridico
pravni naslednik erede legittimo
pravni naslov riferimento giuridico
pravni običaj consuetudine giuridica
pravni posel negozio giuridico
pravni pouk rimedio giuridico
pravni red assetto giuridico
pravni spor controversia, lite, causa, processo
pravni strokovnjak uomo di legge
pravni subjekt soggetto giuridico
pravno dejstvo fatto giuridico
pravno načelo massima giuridica
pravno pravilo norma giuridica
pravno razmerje rapporto giuridico
pravno sredstvo mezzo legale
pravno varstvo protezione giuridica

pravnik samostalnik
(strokovnjak) ▸ jogászSopomenke: jurist, odvetnik
Povezane iztočnice: cerkveni pravnik, pomorski pravnik, ustavni pravnik

pravni svetovalec stalna zveza
(strokovnjak) ▸ jogi tanácsadó, jogi tanácsos

prav|o srednji spol (-a …) das Recht (avtorsko Urheberrecht, Autorenrecht, cerkveno Kirchenrecht, civilno Zivilrecht, davčno Steuerrecht, dedno Erbrecht, delno Partikularrecht, delovno Arbeitsrecht, deželno Landrecht, Landesrecht, disciplinsko Disziplinarrecht, državljansko Bürgerrecht, državno Staatsrecht, fevdno Lehnsrecht, Lehensrecht, gorsko Bergrecht, gospodarsko Wirtschaftsrecht, gradbeno Baurecht, izjemno kazensko Standrecht, kazensko Strafrecht, kazensko procesno [Strafprozeßrecht] Strafprozessrecht, kolizijsko Kollisionsrecht, konzularno Konsulargerichtsbarkeit, kupno Kaufrecht, lastninsko Eigentumsrecht, licenčno Lizenzrecht, lovsko Jagdrecht, materinsko Mutterrecht, mednarodno Völkerrecht, menično Wechselrecht, mirovno Friedensrecht, naravno Naturrecht, nevtralnostno Neutralitätsrecht, nezapisano Fallrecht, občinsko Gemeinderecht, običajno Gewohnheitsrecht, Gemeinrecht, obligacijsko Obligationenrecht, obveznostno Schuldrecht, očetovsko Vaterrecht, patentno Patentrecht, policijsko Polizeirecht, pomorsko Seerecht, fizičnih oseb Personenrecht, najemnih razmerij Mietrecht, tujcev Fremdenrecht, premoženjsko Güterrecht, Vermögensrecht, procesno [Prozeßrecht] Prozessrecht, Verfahrensrecht, prometno Verkehrsrecht, rodbinsko Familienrecht, rudarsko Bergrecht, sosedsko Nachbarrecht, stvarno Sachenrecht, tiskovno Presserecht, trgovsko Handelsrecht, upravno Verwaltungsrecht, ustavno Verfassungsrecht, vodno Wasserrecht, vojno Kriegsrecht, volilno Wahlrecht, o društvih Vereinsrecht, zakonsko Eherecht, zapisano Gesetzesrecht, zasebno Privatrecht, zavarovalno Versicherungsrecht)
javno pravo öffentliches Recht
pozitivno pravo positives Recht
rimsko pravo römisches Recht
strokovnjak za … pravo der -rechtler
(državno Staatsrechtler, kazensko Strafrechtler, mednarodno Völkerrechtler, ustavno Verfassungsrechtler)
kršitev prava die Rechtsverletzung
(avtorskega Urheberrechtsverletzung)
pojmovanje prava die Rechtsauffassung
teorija prava die Rechtslehre, die Rechtstheorie
psihologija prava die Rechtspsychologie
reforma prava die Rechtsreform
(kazenskega Strafrechtsreform)
sociologija prava die Rechtssoziologie
uporaba prava die Rechtsanwendung
zgodovina prava die Rechtsgeschichte
zloraba prava der [Rechtsmißbrauch] Rechtsmissbrauch, die Rechtsbeugung
študirati pravo Jura studieren
po običajnem pravu gewohnheitsrechtlich, gemeinrechtlich

prazgodovin|a ženski spol (-e …) die Vorgeschichte, Urgeschichte; die Vorzeit, die Urzeit
strokovnjak za prazgodovino der Vorgeschichtler, Urgeschichtler

prazgodovina samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténetOzemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.

2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté.

prehrána nutrition, nourishment; alimentation; (vzdrževanje) support, maintenance, sustenance

nezadostna prehrána underfeeding, malnutrition
strokovnjak za prehráno nutritionist

primerjalni književnik stalna zveza
(strokovnjak) ▸ összehasonlító irodalmár