Franja

velocidad ženski spol hitrost, brzina

velocidad acelerada pospešenje
velocidad inicial, final, media, máxima začetna, končna, poprečna, največja brzina
exceso de velocidad prevelika hitrost
envío a (ali en) gran velocidad brzovozno blago
(mercancías de) gran (pequeña) velocidad brzovozno (vozno) blago

velocità f

1. hitrost, brzina:
a grande velocità zelo hitro
a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
corse di velocità šport sprinterski teki
gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
prendere velocità pospešiti, pospeševati

2. fiz. hitrost, brzina:
velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
velocità angolare kotna hitrost
velocità commerciale ekonomična hitrost
velocità iniziale začetna hitrost
velocità di marcia potovalna hitrost
velocità media povprečna hitrost
velocità periferica obodna hitrost
velocità supersonica nadzvočna hitrost

3. avto hitrost, prestava:
ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost

verpus -ī, m (verpa) obrezanec: vos Veraniolo meo et Fabullo verpus praeposuit Priapus ille Cat., dum ludit media populo spectante palaestra, delapsa est misero fibula: verpus erat Mart., verpe poeta Mart., non credo: iura, verpe, per Anchialum Mart., non monstrare vias eadem nisi sacra colenti, quaesitum ad fontem solos deducere verpos Iuv.

vestido moški spol obleka; ženska obleka, kostim

vestido de calle obleka za na cesto
vestido casero, vestido de cada día domača obleka (za vsak dan)
vestido de caza lovska obleka
vestido de ceremonia gala obleka
vestido dominguero, vestido de fiesta nedeljska, praznična obleka
vestido de medio tiempo, vestido de entretiempo, (Am) vestido de media estación prehodna obleka
vestido escotado (cerrado) dekoltirana (visoko zaprta) obleka
vestido de etiqueta državna obleka
vestido de serio družabna obleka
vestido de gala, vestido de ceremonia gala obleka
vestido de paisano civilna obleka
hacerse (ali encargar) un vestido dati si delati obleko
llevar vestido largo (corto) nositi dolgo (kratko) obleko
los vestidos dan honor obleka dela človeka

vezánje, vezáva ligadura f

vezanje knjig encuadernación f (v usnje, polusnje, platno, polplatno en cuero ali en piel, en media pasta, en tela, en media tela)
stroj za vezanje snopov agavilladora f

via [váiə]

1. predlog
prek, čez, via
ameriško s pomočjo

from Paris to London via Dover iz Pariza v London prek Dovra
to travel via Suez potovati prek Sueza
via air mail po zračni pošti

2. samostalnik
(latinsko) pot

Via Lactea astronomija Rimska cesta
via media figurativno srednja, zmerna pot; zlata sredina (položaj anglikanske Cerkve, ki je med dvema ekstremoma, rimskokatoliško Cerkvijo in protestantsko)

video -ēre, vīdī, vīsum (indoev. baza. *u̯ei̯d-,*u̯id- videti, vedeti; prim. skr. vḗda vem, vetti (on) ve, vitta- znan, poznan, vindáti najde (nahaja), vidyā́ védenje, znanje, vḗdaḥ sveti spis, lat. vīsō, vīsus 3, vīsus -ūs, vīsiō, umbr. virseto = lat. vīsum ali vīsa, gr. εἶδω [z aor. εἶδον < *Ƒεῖδον] vidim, οἶδα [iz *Ƒοἰδα] vidim, vem, ἰδέα, εἶδος videz, podoba, lik, εἴδωλον podoba, sl. vedeti, videti, vid, lit. véizdmi videti, véidas lice, got. wait = stvnem. weiß = nem. ich weiß, got. witan, witaida = stvnem. wizzan = nem. wissen) videti

A. video -ēre v act. in pass.

I.

1. intr. videti = imeti vid (vidno moč), moči videti, gledati: perplexe vides Pl. ne vidiš prav, clare videre oculis Pl. imeti jasne oči, imeti jasen pogled, jasno videti, bene videre oculis Ci. dobre oči imeti, dobro videti, acriter (acrius) videre Ci. imeti oster vid, ostro videti, quam longe videmus? Ci. kako daleč seže naš vid?, longius videre Ci. videti na večjo daljavo, dlje videti, sensus videndi et audiendi Ci. vid in sluh, videndi facultas Cels. vid, videndi ratio Gell., propter imbecilitatem iam non audit aut non videt Cels.; occ. imeti odprte oči, bedeti: iamque videnti … tempora pingit V. ko je bil že buden.

2. trans. videti, zagledati, zazna(va)ti, v pass. videti se, zagledati se, biti viden: Pl., Ter., Cels., Q. idr., Cumanum ex eo loco video Ci., ut te viderem et viserem Ci. ep. da bi te videl in obiskal (= pogledal, kako se imaš), opera, quae numquam viderant antea Galli C., nostri oculi vīdēre Cacum V., oculis sol videt iuvenem O., si vivo visurus eum V., videre aliquid in somnis, secundum quietem Ci. ali per somnum, per quietem Iust. v sanjah, somnia (somnium O.) videre Ci. imeti sanje, sanjati, ubi sol sex mensibus non videtur Varr., flamma ab oppidanis visu N., equites procul visi L., in aperto loco paucae stationes equitum videbantur C. je bilo moč videti, latet silvis nulloque in monte videtur O., quis furor, auditos … praeponere visis caelestes? O. pred vidnimi, quod non vidisset, pro viso sibi renuntiasse C., visus lupus H., divisque videbit permixtos heroas et ipse videbitur illis V. Od tod
a) subst. vīsum -ī, n kar se je videlo, kar je bilo videno: α) prikazen, podoba, pojàv, pojava, poseb. v sanjah: turpia visa Pr., quies sine visis somniorum Ci., di vanum avertite visum Tib., nocturna visa Amm.; abs.: perterritus visis Ci., hoc visum nulli, non ipsi effata sorori V., visa quid ista ferant O. β) = gr. φαντασία kot fil. (stoiški) t.t.) fantazija, fantazijska slika, fantazijska podoba, podoba (predstava) v duši, domislek, domišljija, starejše domišljava, utvor domišljave, umislek, vobrazek: Ci.
b) adj. videndus 3 viden: nulli videndus O. nikomur viden, vsem neviden. — Skladi: z dvojnim acc.: Varr. idr., neque me indecorem videbis V., urbem vidit inanem O., quaedam imperfecta vident O.; poseb. s predik. pt. (pri neposrednem zaznavanju): Cat. idr., adulescentium greges Lacedaemone vidimus ipsi … certantes pugnis, calcibus … Ci., quem cum videret supplicem in ora sedentem N., armatosque vident stantīs in limine V., scorpion puer minitantem vidit O., quam paene … iudicantem vidimus teacum H.; z ACI (pri posrednem zaznavanju): suos fugere et concidi videbat C., cum suos interfici viderent C., ubi videt Numidas minus instare S., saepe tribus lectis videns cenare quaternos H. lahko vidiš, scindi videres vincula L. ali molliri membra videres O. bi lahko videl, bi mogel videti, lahko bi (bil) videl, serpentes atque videres infernas errare canes (hiperbaton; veži: serpentes atque infernas canes videres errare) H., vidi ego civium retorta tergo brachia libero … et arva Marte coli populata nostro H.; z odvisnim vprašanjem: qui videant, quas in partes hostes iter faciant C., ex illo, quae me sequantur bella, vides V., videbat, uti … hac fugerent Grai V., vides, ut alta stet nive candidum Soracte H.; toda za stalnim besedilom „viden (gl. opombo spodaj) ut“ (njen pomen je trdilen) „ali vidiš, kako“ stoji odvisni vzklični stavek v ind.: viden ut geminae stant vertice cristae … ? V., viden ut faces splendidas quatiunt comas? Cat.; podobno: nonne vides, croceos ut Tmolus odores India mittit ebur V.; vendar tudi: viden ut strepitantibus advolet alis … Amor Tib.; s cum in cj.: O. idr., videbamus, philosopho cum operam daret, Q. Tuberonem Ci., vidi, … cum membra manderet V.; pren. (o neživih subj.): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., quascumque (sc. terras) vident occasus et ortus O., vidit noctem dies, nox media solem videt, sanguinem extremae dapes domini videbunt Sen. tr.

3. occ.
a) videti na svoje oči, biti priča (očividec), dočakati, učakati, doživeti, dobiti, uži(va)ti, biti (postati) deležen česa: quam ibi miseriam vidi! Ter., clarissimas victorias aetas nostra vidit Ci., suo toto consulatu somnum non vidisse Ci., utinam eum diem videam Ci. ep., quos (sc. dies) in vita celeberrimos laetissimosque viderit Ci., ne nimis sero … regni paterni speciem videat L., ut Roma saeculi quinque vidit O., videre centum messes, tempora senectae O., diem nondum videram Sen. tr. še nisem bil zagledal luči življenja, še nisem bil rojen, nullius ex sua stirpe fumis vidit N., casus abies visura marinos V. ki bo priča, ki bo deležna.
b) zopet (znova, spet) videti: suos, patriam Ci., mea regna videns V.
c) poiskati, obiskati: causa videndi has domos O., Othonem vide, Septimium vide, videbis ergo hominem, si voles Ci. ep., mane videns Plinium domi Plin. iun., qui (sc. medici) aegrum raro vident Cels.
d) videti kaj (na)pisano v knjigi, vedeti (iz knjig), (pre)brati, (pre)čitati: quam (sc. silvam) … quibusdam Graecis fama notam esse video C., reiectum esse ab Asclepiade vomitum in eo volumine, quod de tuenda sanitate composuit, video Cels.
e) (blago) spreje(ma)ti koga: videre reversos honorifice Amm.

4. metaf. (v duhu) (u)videti, opaziti (opažati), sprevide(va)ti, uvide(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, spozna(va)ti: Ter., Cels., Iust. idr., quem (sc. exitum) ego tam video animo, quam ea, quae oculis cernimus Ci. ep., videre vitia in dicente Ci., quin acrius vitia quam recta videat Ci., di vatesque in futurum vident L., videre ventura (prihodnost) V., O., sua fata O. vnaprej videti, video meliora proboque, deteriora sequor O., belli finem nullum videmus Hirt., V., multum Pl., Ci. ep. daleč videti = biti daljnoviden, pameten biti, cum me vidisse plus fateretur Ci. da sem bil pametnejši (preudarnejši), sin autem vos plus tum in re publica vidistis Ci. če pa ste vi pokazali večjo politično preudarnost; z ACI: Aeduos in dicione videbat Germanorum teneri C., videbat id non posse fieri N., capita nominis Latini stare cum rege videbant L., simul ac Iuturna … vidit … vulgi variare labantia corda V.; redkeje z odvisnim vprašanjem: quod ego, cur nolim, nihil video Ci. ep., cuius criminis reus sim, non video Cu., vide, quantum fidei tuae credam Cu.; occ. opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti, (ob)čutiti, (za)slišati, (za)čuti: naso … videt plus quam oculis Pl. več (bolje) vonja, kot pa vidi, mugire videbis sub pedibus terram V., tum videres stridere … susurros H., vidistin' toto sonitus procurrere caelo Pr., caseus, qui vehementior vetustate fit vel ea mutatione, quam in eo transmarino videmus (sc. z okusom) Cels. —

II.

1. gledati, pogledati (pogledavati, pogledovati), ogledati (ogledovati) si: aliquem videre non posse Ci. koga ne moči videti, koga ne moči trpeti, spectat eam Tereus praecontrectatque videndo O., videamus miserabile funus O., quem tu nascentem placido lumine videris H., iuvat ire et castra desertosque locos videre V.; v sup.: mulieres et pueri, qui visum processerant S. gledat (boj); z odvisnim vprašanjem: vide sis, signi quid siet Pl. poglej vendar, kak pečat je, oglej si prej pečat, vide tali ubi sint Pl.; z odvisnim in vzkličnim stavkom: illud vide os ut sibi distorsit carnufex Ter.; impers.: vide sis modo etiam (le poglej sem, le poglej me), visum est Pl. sem že pogledal; sup. vīsū videti pri adj.: tumulus facillimus visu S., miserabile visu V., C.; nam. tega sup. stoji pesn. inf. vidērī = videti (prim. μέγας ὁράασϑαι Hom.): vitulus vivens videri H., maiorque videri nec mortale sonans V.

2. occ.
a) (zaupno) koga pogledati (pogledavati, pogledovati): Sen. ph. idr., me vide Pl., Ter. upaj name, zanašaj se name.
b) zgledovati se po kom, ogledovati se po kom: quin tu me vides? Ci. zakaj se ne zgleduješ po meni? = le zgleduj se po meni (kako sem jaz ravnal).
c) (malomarno, mirno) gledati kaj: vidistis in vincula duci universi eum, qui a singulis vobis vincula depuleram L. (prim. L. 6, 14 in 22, 14), matres Edonidas omnes quae vīdēre nefas, torta radice ligavit O.; pren. (o neživih subj.) gledati kaj, tj. kam = ležati proti, stati proti čemu: quae nascentem videt ora solem Sen. ph. ki leži proti vzhodu, (sc. Appenninus) Gallica rura videt Lucan., triclinium videt xystum Plin., triclinium hortum et gestationem videt Plin. iun.

3. metaf. (v duhu) gledati, ogledati (ogledovati) si kaj, premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), pomisliti (pomišljati, pomišljevati), (raz)motriti (razmotrivati), preudariti (preudarjati), (pre)tehtati, pretehtati (pretehtavati, pretehtovati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): nunc ea videamus, quae contra disputari solent Ci., cum haec sunt videnda Ci.; pogosto z odvisnim vprašanjem: Ter., Cels. idr., id primum videamus, quatenus amor in amicitia progredi debeat Ci., quid fuerim, quid simque, vide O.; pogosto v fut. II, da se odločitev a) ali preloži na poznejši čas: hisce de rebus mox (post, alias) videro ali viderimus (= fut.) Ci., alio loco de oratorum animo videro Ci.; b) ali prepusti drugemu: quam id recte faciam, viderint sapientes Ci., sitne malum dolere necne, Stoici viderint Ci. o tem naj razmišljajo stoiki = to naj odločijo stoiki (to meni ni nič mar); occ.
a) (po)skrbeti, (po)brigati se za koga, za kaj, oskrbeti (oskrbovati) koga, kaj, preskrbeti (preskrbovati) koga, komu kaj, priskrbeti (priskrbovati) komu kaj, paziti na koga, kaj, (po)gledati kaj, po čem, za čim, da bi … , da ne bi … : Petr. idr.; alicui videre skrbeti za koga, npr.: recte ego mihi vidissem Ter., Dolabellae videre Ci. ep., videre sibi hoc Ci., videre sibi locum, sedem Ci., viderint ista officia viri boni Ci., valebis et negotia mea videbis ut prandium nobis videret Ci. ep., potionis aliquid et cibi videamus Ci., videndum sibi esse aliud consilium Ci., Camillus … suam gloriam videt L., quae agenda videndaque L., viderit ista deus O., de his videris L., de me Iuppiter viderit V., post de matre videro Ter. (glede fut. II v teh stavkih gl. zgoraj); z odvisnim vprašanjem: tu, quemadmodum his satisfacias videris Ci.; s finalnim (zahtevnim) stavkom: Ter., Cels. idr., scribas, vide, plane et probe Pl., videret, ut quam primum tota res transigeretur Ci., vide, ut probare possit Ci. ep. pazi se, da ne … , videant consules (magistratus L.), ne quid res publica detrimenti capiat Ci., L. (stalno držpr. besedilo), vide, ne tu peius consulus N., vide, ne post mortem meam mentiaris te vicisse Sen. ph. glej, pazi; v zvezah vide, videto, videamus, ne in podobnih ne včasih = ali (li) morda, npr.: vide, ne hoc turpe nobis sit Ci. = to je … morda nečastno, vide, ne nulla sit divinatio Ci. = preroškega daru pač morda ni, težko da bi obstajal preroški dar; toda: videndum est, ne non satis sis Ci. = prejkone ni zadosti, utegne pač biti premalo, videte, ut sit necesse Ci. = težko da je potrebno; abs.: sed ipse viderit Ci. ep. naj gleda sam (meni nič mar), viderit intereat O. naj gleda sam, viderit; fateamur amores O. naj gleda kdo drug.
b) oko (oči) imeti na čem, vreči (metati) oko (oči) na kaj, nameravati kaj, v mislih imeti kaj, hlepeti po čem, stremeti za čim, poganjati se za čim, gnati se za čim, prizadevati si za kaj: vidit aliud Ci., maius quiddam videbam Ci., cuius mens nihil nisi commodum publicum videt L., magnam gloriam, imperia immodica v. L.

B. videor, vidērī, vīsus sum kot dep. pass.

1. videti se, biti viden, dati (dajati) videti se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se: praesens videbor O., tu visus Enipeus gignis Aloidas O. prikazavši se kot Enipej; z dat. personae: negat sibi umquam … duas ex lucerna flammulas esse visas Ci., haec agenti portentum terribile visum (sc. est) L., nulla mihi visa (sc. est) sororum V.

2. metaf.
a) zdeti se, dozde(va)ti se, biti videti, kazati se, veljati za = imeti se za kaj, kazno biti; s predik. nom.: durior ad haec studia videbatur Ci., ut consimilis fugae profectio videretur C., atrox visum id facinus L., poteras iam videri felix O.; z inf. (NCI): Ter. idr., solem e mundo tollere videntur, qui amicitiam e vita tollunt Ci., ut exstinctae potius amicitiae quam oppressae videantur Ci., res postulare videtur S., Miltiades non videbatur posse esse privatus N., visae canes ululare V., colles exire videntur O. videti je, kakor da … ; inf. (poseb. esse) je včasih izpuščen: quod vix optandum (sc. esse) videtur Ci., Ariovistus tantos sibi spiritus … sumpserat, ut ferendus non videretur C., ubi tempus (sc. esse) visum (sc. est) S. da je čas, haec alio spectabant atque videri (sc. spectare) volebant N.; poseb. kot previden izraz v uradnih izjavah nam. trdnega odloka: maiores nostri voluerunt, quae iurati iudices cognovissent, ea non ut esse facta, sed ut videri pronuntiarent Ci., „fecisse videri“ pronuntiat Ci., cum pontifices decressent videri posse sine religione eam partem areae mihi restitui Ci., consul adiecit senatusconsultum Ambracium non videri vi captam esse L. (glede na ACI v zadnjih dveh stavkih gl. spodaj), deinde secessi et ex consilii sententia „videtur“ inquam Plin. iun.; nam. inf. stoji pt. fut.: eius praecepta sic optime divisuri videmur Q.; z dat. personae: Pl., Ter. idr., quod idem Scipioni videbatur Ci., quae quibusdam admirabilia videntur Ci., plerisque periculosum videbatur flumen pervadere Cu., aliis violentior aequo visa dea est O.; brezos. z ACI (klas. redko): Pl., Acc. ap. Ci., Q., Gell. idr., non mihi videtur ad beate vivendum satis posse virtutem Ci., quia videbatur et Limnaeum … oppugnari posse L.
b) biti očitno, biti očividno; pogosto lahko videri slovenimo tudi z adv. očitno, očividno: misericordiā usus videtur C. očitno je, da kaže usmiljenje, očitno kaže usmiljenje, non minorem exercitus quam ipse imperator laudem meritus videbatur C. očitno je bilo, da je vojska zaslužila prav tolikšno slavo kot … , očitno je vojska zaslužila … ; nihil videmur debere praetermittere H. očitno ne smemo …
c) occ. (sibi) videri domišljati si, domnevati, meniti, misliti: videor mihi perspicere ipsum animum Ci., obiurgari senatum, ut mihi visus sum, summa cum auctoritate Ci., videor mihi strepitum audire Cu., agna sibi nondum tuta videtur O., pressus mihi monte videbar O.; tudi brez dat.: visi (sc. sunt) audire vocem ex luco L., paratis, ut videbantur, magnis copiis S., vere videor posse contendere N. menim, da morem trditi, audire magnos iam videor duces H., idem factura videbar O. mislila sem storiti isto.
d) brezos. videtur (alicui) zdeti se komu prav ali primerno, hoteti kdo kaj, zahoteti se komu kaj, (z)ljubiti se komu kaj, po volji biti komu kaj, prav biti komu kaj, kdo hoteti, meniti, misliti, skleniti: Cels. idr., tibi si videbitur, villis illis utere Ci. ep., si ei videatur (videretur) Ci., si tibi videtur, des N., ita dis (patribus) visum est (gr. ἔδοξε) L. ali sic visum superis O. ali dis aliter (non ita O.) visum V. bogovi (očetje) so … hoteli, so sklenili, quippe ita Neptuno visum est V.; brez dat.: si videtur Ci., ubi visum est, quibus in locis visum est C., quae videbantur, dicebat N. svoje mnenje; z inf.: nunc autem visum est mihi de senectute aliquid ad te conscribere Ci., commodissimum visum est Procillum mittere C., visum est delere O.; inf. pogosto izpuščen: qui imitamur, quos cuique visum, est (sc. imitari ali imitandos esse) Ci., mitteretque cum imperio, quem ipsi videretur (sc. mittere) L.; tudi: visum est mihi, ut eius temptarem sententiam Ter.

Opomba: Stari. pf. videi: Enn. fr.; star. inf. pr. pass. vidērier: Ter., Gell.; 2. oseba imp. act. okrajšana v zvezi vidĕ sis: Pl.; vidēn' vulg. = vidēsne: Pl., Ter., V., Cat., Tib.

víšji más alto, más elevado ; fig superior

višji kot más alto que, superior a
(za) 3 m višji tres metros más alto
višja šola escuela f (de enseñanza) secundaria
višje šolstvo la segunda enseñanza, la enseñanza media
višja sila fuerza f mayor
po višjem ukazu por orden superior
višji uradnik funcionario m de categoría media

vita¹ f

1. biol. življenje:
vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
dare la vita a qcn. koga roditi
dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
esser in fin di vita umirati
essere in vita živeti
far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
perdere la vita izgubiti življenje, umreti
privar della vita umoriti
rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
restare, rimanere in vita preživeti
salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
togliersi la vita narediti samomor
ne va della vita gre za življenje ali smrt
vender cara la vita drago prodati svoje življenje

2. življenje (v časovnem trajanju):
l'altra vita večno življenje
a vita dosmrtno
in vita mia v svojem življenju
vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
vita media povprečna življenjska doba
passar a miglior vita preminiti, umreti

3. življenje (način):
vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
che vita! življenje pa tako!
la dolce vita sladko življenje
ragazza di vita pocestnica
ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
avere una doppia vita živeti dvojno življenje
cambiar vita začeti novo življenje
fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
fare una bella vita živeti brezskrbno
fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
fare una vita da cani živeti pasje življenje

4. pren. trajanje

5. moč; življenjska sila

6. pren. živost, živahnost:
una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

7. bitje, oseba; živa duša:
non c'è traccia di vita ni žive duše

8. sloves

9. življenje, življenjepis:
una vita romanzata romansirano življenje

10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje

vnétje inftamación f

očesno vnetje oftalmía f
vnetje ušes otitis f
vnetje srednjega ušesa otitis media
vnetje pljuč pulmonía f

voz (množina: voces) ženski spol glas; ton; beseda, izraz; figurativno volilna pravica; figurativno odobritev, potrditev

voz activa, pasiva (gr) tvornik, trpnik
voz de la conciencia glas vesti
voz guía geslo (v slovarju)
voz de mando ukazovalen ton
voz de trueno gromoven glas
mala voz slab glas (sloves)
a voz en cuello, a voz en grito zelo glasno, kriče
a media voz s pridušenim glasom
a una voz enoglasno
de viva voz ustno; izrecno
en alta voz glasno
en baja voz tiho
ahuecar la voz govoriti z bolj globokim glasom
alzar (ali levantar) la voz glasneje govoriti, povzdigniti glas, koga grobo nahruliti
se le anudó la voz (fig) od razburjenja ni mogel govoriti
corre la voz govori se, šušlja se
dar una voz (a) komu zaklicati
llevar la voz cantante (fig) vladati
poner mala voz (a) koga v slab glas spraviti
tener voz (en) imeti posvetovalni glas (v)
tomar voz poizvedovati
voces pl vpitje, klici
voces de socorro klici na pomoč
juego de voces besedna igra
un secreto a voces javna tajnost
dar voces vpiti, kričati; na pomoč klicati
dar voces en desierto (fig) gluhim ušesom pridigati
estar pidiendo a voces kriče zahtevati, nujno hoteti

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

zastáva¹ bandera f ; enseña f ; (državna) pabellón m nacional ; (na ladji) pabellón m ; (konjeniška) estandarte m ; (cerkvena) pendón m , guión m , estandarte m

piratska zastava bandera negra
zastava na pol droga bandera a media asta
žalna zastava bandera enlutada
rdeča zastava bandera roja
zastava ob nesreči, nevarnosti bandera de socorro
z razvitimi zastavami a banderas desplegadas
prisega zastavi juramento m de la bandera
dvigniti, izobesiti zastavo izar, (na ladji enarbolar) la bandera
okrasiti z zastavami abanderar; engalanar con banderas, (ladjo) empavesar
visoko držati zastavo mantener en alto el pabellón
sneti, spustiti zastavo abatir el pabellón
pluti pod špansko zastavo navegar bajo pabellón español

zathenē -ēs, f zátena, nam neznan rumenkast dragulj: zathenen in Media nasci Democritus tradit electri colore et, si quis terat in vino palmeo et croco, cerae modo lentescere odore magnae suavitatis Plin.

zavit v celofan frazem
(o olepševanju) ▸ selyempapírba csomagoltNe gre za laž, ampak v celofan zavite podatke. ▸ Nem hazugságról van szó, hanem selyempapírba csomagolt adatokra.
Poslušni mediji bodo že poskrbeli, da je vse zavito v celofan demokracije in zakonitosti. ▸ kontrastivno zanimivo Az engedelmes média gondoskodik arról, hogy minden a demokrácia és legalitás cégére alatt legyen bemutatva.

zgodovína historia f

zgodovina umetnosti historia del arte
kulturna zgodovina historia cultural, historia de la civilización
slovstvena zgodovina historia de la literatuta
svetovna zgodovina historia universal
zgodovina novega veka, sodobna zgodovina historia de la edad moderna, historia contemporánea
zgodovina srednjega veka historia medieval (ali de la edad media)
zgodovina starega veka historia de la antigüedad (ali de la edad antigua)
preiti v zgodovino pasar a la historia
pripadati zgodovini pertenecer a la historia

zrélosten (-tna -o) adj. di, della maturità:
šol. zrelostni izpit esame di maturità, baccalaureato
star. zrelostno spričevalo diploma di licenza media superiore

zvézdica (-e) f

1. dem. od zvezda stellina; stelletta:
voj. oficirske zvezdice stellette di ufficiale
(filmska) zvezdica stellina, starlette

2. (znak ob besedi, na katero se nanaša opomba) asterisco, stelloncino

3. gastr. (izdelek za zakuho) stella

4. bot. stellaria (Stellaria):
bot. navadna zvezdica centonchio (Stellaria media)

žálen de luto; fúnebre

žalni dan (flor, obleka, trak) día m (crespón m, vestido m, brazal m) de luto
žalni pajčolan velo m de luto
žalni govor (petje, glasba, koračnica, papir) oración f (canto m, música f, marcha f, papel m) fúnebre
žalna igra tragedia f
žalni rob orla f negra
žalna zastava s florom (na pol droga) bandera f enlutada (a media asta)

živéti (-ím) imperf.

1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia

8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri