Franja

Zadetki iskanja

  • tajíti -ím nedov.
    1. a nega, a contesta, c tăgădui
    2. a tăinui, a ţine în taină, a ascunde
  • takó prislov so, like this, like that, thus, in this way, in such a manner

    takó takó so-so, so so, fairly well, tolerably
    takó ali takó in one way or other, this way or that (way)
    prav takó likewise
    točno takó! just so!, quite so!
    zakaj takó? why so?
    kaj takega! of all things!
    ah, takó! oh, I see!, so that's it!
    ne takó kot not so... as
    takó da... so that...
    takó velik kot... as big as...
    takó malo? as little as that?
    takó imenovan so-called
    takó rekoč so to speak, so to say, as it were
    kakor ti meni, takó jaz tebi pogovorno if you play ball with me, I'll play ball with you
    in takó dalje and so on, etc (= et cetera, etcetera), and so forth
    nikoli poprej takó koristen kot sedaj never before as (ali so) useful as now
    takó bogat človek such a rich man, a man so rich
    takó je! (popolnoma točno!) exactly!, quite so!, just so!
    je to takó? (je to res?) is that so?
    takó mi bog pomagaj! so help me God!
    če je to takó if that be the case
    takó je na svetu so goes it
    bodite takó dobri in odprite okno! be so kind as to open the window!
    takó mi delamo that is our way of doing things
    stori takó kot jaz! do as I do!
    takó ne bo šlo! that won't do!
    takó se je končalo moje potovanje thus ended my journey
    nisem takó mislil I didn't mean that, that's not what I meant
    zadeva je takó rekoč urejena the matter is as good as settled
    dolgočasil nas je takó, da ga nismo nikoli več povabili he annoyed us so much (that) we never asked him again
    kakor si boš postlal, takó boš spal as you make your bed, so you must lie!
  • tečájnik

    1. geografija polar circle

    2. (udeleženec tečaja) participant in a course, person taking a course
  • tiholáziti (-im) imperf. pren.

    1. camminare piano, a passi felpati

    2. comportarsi, parlare in modo falso, ipocrita
  • tíhoma adv. silenziosamente, a bassa voce; in segreto, alla chetichella; dentro di sé, sotto sotto
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • tožíti tóžim nedov.
    1. a se plânge
    2. a acţiona în justiţie, a intenta proces
    3. a se văita, a se lamenta
  • trapézasto adv. a trapezio, in forma di trapezio
  • trenútkoma adv. a momenti; in questo momento
  • trézniti (-im)

    A) imperf. ➞ strezniti

    1. far passare la sbornia

    2. far rinsavire

    3. disincantare, disilludere

    B) trézniti se (-im se) imperf. refl.

    1. smaltire la sbornia

    2. tornare in sé; mettere la testa a posto
  • tŕgoma adv. in modo spezzato; a fatica
  • trôpoma adv. a frotte, in massa
  • tvégati to risk, to run a risk (ali risks), to run the risk of, to take risks; to venture, to hazard, (žargon) to chance it, to chance one's luck; figurativno to take a leap in the dark

    nič ne tvégati to take no risks, to take no chances
    tvégati skok to chance (ali to risk) a jump, to risk jumping
    tvégati svoje življenje to risk one's life
    rad tvegam 50 SIT I am willing to risk 50 tolars
    močno tvegaš, da izgubiš vse you are running a great risk of losing everthing
    ko je to storil, je tvegal svoje življenje in doing that he took his life in his hands
    kdor nič ne tvega, nič nima nothing venture, nothing win
  • uglajéno prislov politely, courteously, civilly, in a refined manner (ali way)
  • ugnézditi se to nestle down; figurativno to settle someone in a place, to settle down (in)
  • ujéti (ujámem)

    A) perf.

    1. prendere, catturare, acchiappare:
    ujeti bežečega catturare il fuggitivo
    ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
    mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

    2. afferrare; trattenere:
    megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

    3. cogliere, sorprendere:
    ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

    4. accalappiare, abbindolare, incantare:
    ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

    5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
    šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
    ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

    6. riuscire a prendere:
    če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

    7. trovare:
    ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

    8. pren. afferrare; capire:
    ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
    pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

    9. captare, ricevere:
    ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

    10. trovare, cogliere:
    ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

    11. pren. cogliere; rubare:
    ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
    ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

    12. sorprendere:
    glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
    ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
    ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
    ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
    ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
    ujeti prizor na platno disegnare una scena
    ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
    ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
    ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
    ujeti koga v past ingannare qcn.
    ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
    igre ujeti pagata catturare il bagatto

    B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

    1. afferrarsi; aggrapparsi:
    zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

    2. essere trattenuto:
    žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

    3. cadere in trappola; abboccare:
    ujeti se na trnek abboccare all'amo

    4. lasciarsi cogliere, prendere:
    goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

    5. ingranare, combaciare:
    zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

    6. accordarsi:
    nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

    7. adattarsi, adeguarsi:
    ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

    8. riprendersi:
    po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

    9. combaciare:
    konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njune oči so se ujele si guardarono
    ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
    ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
    veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
  • uklétiti to cellar; to store in a cellar
  • unóvčiti -im dov.
    1. a converti în bani
    2. ekspr. a vinde
  • uokvíriti -im dov. a înrăma, a pune în ramă