-
ἄρκτος, ὁ, ἡ [Et. iz r̥ktos, lat. ursus, iz urcsos (s = t)] medved, medvedka, veliki voz (ozvezdje), severna zvezda, sever.
-
ἀρκτ-οῦρος, ὁ medvedov čuvaj ali spremljevalec, zvezda Boot, ki je začela vzhajati v Greciji sredi septembra, zato tudi: začetek jeseni.
-
ἀστερ-ωπός 2 (ὤψ) poet. kot zvezda bliščeč, zvezdnat.
-
ἀστήρ, έρος, ὁ [astrum, stella, Stern –. – dat. pl. ἀστράσι] zvezda, meteor, zvezdni utrinek.
-
ἄστρον, τό (ἀστήρ) zvezda, ozvezdje; pl. nebo, ἄστρων εὐφρόνη zvezdna noč.
-
κομήτης, ου, ὁ (κομάω) 1. dolgolas, krilat ἰός, travnat, z novim listjem ovit θύρσος; s travo porasel λειμών. 2. subst. ὁ zvezda repatica.
-
κύων [Et. idevr. k'wōn, lat. canis, nem. Hun-d. – gen. κυνός, voc. κύον, dat. pl. κυσί, κύνεσσι]. 1. pes, psica; a) Ἀίδαο Kerber; b) Ἀρίωνος pasja zvezda, Sirij; c) morski pes. 2. a) pošast, zver(ina) (o sfingi), Erinije; b) kot psovka.
-
ὀπωρινός 3 (ὀπ-ώρα) ep. jesenski, poznoleten, ἀστήρ Sirij, pasja zvezda.
-
πλάνης, ητος, ὁ πλανήτης, ου, ὁ blodeč, potikajoč se (po svetu), nestalen, brez stalnih bivališč; ἀστήρ zvezda premičnica, planet; subst. ὁ klatež, potepuh.
-
φωστήρ, ῆρος, ὁ 1. zvezda NT. 2. nebeška luč, svetloba NT.
-
восходящий ki gre navzgor, vzhajajoč;
родственник по восходящей линии sorodnik po navzgornji vrsti;
восходящая звезда (pren.) človek, ki postaja slaven;
восходящее ударение (gram.) rastoči poudarek
-
затепливаться, затеплиться zabrleti; pojaviti se;
звезда затеплилась zvezda je zasvetila
-
падучий
падучая (болезнь) božjast;
падучая звезда (zast.) meteor
-
полярный polaren;
полярная звезда severnica
-
путеводный vodilen;
путеводная звезда zvezda vodnica
-
пятиконечный peterokrak;
пятиконечная звезда peterokraka zvezda