Franja

repelón moški spol povlek za lase

de repelón bežno, povrh, površno
dar un repelón suniti, dregniti
ser más viejo que el repelón (fig) premlet biti, že zdavnaj znan biti
a repelones z nevoljo

reputation [repjutéišən] samostalnik
sloves, ugled, ime, glas, čast, slava, reputacija

in spite of his reputation kljub njegovemu slovesu
to have a reputation for biti (po)znan, slaven, na glasu zaradi česa
not to justify one's reputation ne upravičiti svojega slovesa, ne delati časti svojemu imenu
to live up to one's reputation izpolniti vsa pričakovanja
to save (to lose, to ruin) one's reputation rešiti (izgubiti, uničiti) svoj dober glas

ronde [rɔ̃d] féminin runda (tudi sport); militaire patrulja, obhod straže; kólo (ples), rajalni ples

à la ronde naokoli; eden za drugim
ronde éliminatoire, finale (sport) izločilna, finalna runda
ronde des six jours šestdnevna dirka
ronde de nuit nočna straža
contrôleur masculin de ronde kontrolna ura
boire à la ronde piti po vrsti, eden za drugim
être connu à dix lieues à la ronde biti znan deset milj naokoli

ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. — Soobl. rubrus 3: Isid.

rullus 3 (iz *rud-los, sor. z rudis) kmečki, kmetski, kmetavzarski, surov, robat, neotesan, neolikan, neuglajen, neciviliziran, neblagonraven; subst. surovež, surovina, surovak, grobijan, robavs, brdavs, neotesanec, omejenec: at te Iuppiter dique omnes perdant: [fufae,] oboluisti alium, germana inluvies, rullus (po novejših izdajah † rusticus), hircus, hara sui[s] Pl. — Kot nom. propr. Rullus -ī, m Rúl(us), priimek Servilijevega rodu. Najbolj znan je P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, l. 63 ljudski tribun, proti kateremu je Cicero nastopil s tremi agrarnimi govori (de lege agraria orationes); pl. Rullī: Ci.

Salvius 3 Sálvij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je M. Salvius Otho Mark Salvij Oto(n), rojen l. 23 po Kr., Neronov vrstnik, ki je dal umoriti cesarja Galbo in je sam zasedel cesarski prestol, vendar le za kratek čas; po bitki pri Bedrijaku je 16. aprila l. 69 po Kr. naredil samomor: SUET.

sattsam (več kot) dovolj; sattsam bekannt dovolj dobro znan, še predobro znan

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

scaurus 3 (tuj. σκαῦρος) velike štrleče gležnje imajoč, debelogležnat: balbutit scaurum pravis fultum male talis H. – Kot nom. propr. Scaurus -ī, m Skáver, priimek Emilijevega in Avrelijevega rodu. Poseb. znan je M. Aemilius Scaurus Mark Emilij Skaver, ki ga je zagovarjal Cicero; govor se je deloma ohranil. Od tod adj. Scauriānus 3 skávrski, skavrijánski; subst. Scauriāna -ae, f (sc. oratio) skávrijski (skavrijánski) govor = Ciceronov govor za Skavra: M.

scheckig lisast, marogast; Kleid: šarast; bekannt wie ein scheckiger Hund vsem znan; sich scheckig lachen razpočiti se/pokati od smeha

Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.

2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.

3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.

4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH.

Sertōrius 3 Sertórij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb. znan je Q. Sertorius Kvint Sertorij iz Nurzije, Marijev pristaš, izvrsten vojskovodja, ki je po Sulovi zmagi pobegnil v Hispanijo, kjer se je dolgo uspešno vojskoval, dokler ga ni l. 72 umoril Perperna: CI., S. FR., L. EPIT., VELL. Od tod adj. Sertōriānus 3 Sertórijev, sertorijánski: duces, milites, tempora CI., bellum CI. vojna s Sertorijem, arma SEN. PH.

shade¹ [šéid] samostalnik
senca; tema; hlad, svežina
poetično senčno, temno mesto
množina senčnat prostor; (večerne) sence, somrak
figurativno delovanje kontrastov; osenčenje, šatiranje; niansa, komaj opazna razlika; malenkost, neznatna količina; zaslon, senčnik, sončnik
poetično, narečno senca (telesa)
poetično dah (umrlega)
množina kraljestvo senc, duhov
množina, figurativno vinska klet
(množina) skrit, odmaknjen kraj, skritost

among the shades figurativno v kraljestvu umrlih; mrtev
shades of opinions (meaning) majhne razlike v nazorih
eye-shade senčnik, ščitnik za oči
lamp-shade senčnik pri luči
the realm of the shades kraljestvo duhov, podzemeljski svet
to be in the shade biti v senci (skrit), neopažen; malo znan
he is a shade better today danes je malce boljši
to cast (to put, to throw) into the shade zasenčiti, prekositi
to leave in the shade močno prekositi, zasenčiti

Sicinius 3 Sicínij(ev) (Sikínij(ev)), ime rimskega rodu. Poseb. znan je Cn. Sicinius Gnej Sicinij, tribunus plebis l. 76: CI.

sodno [ó] gerichtlich; gerichts-
sodno obravnavati verhandeln (wegen, gegen)
sodno relevanten gerichtsverwertbar
sodno znan gerichtsnotorisch, gerichtsbekannt, gerichtskundig

splôšen général, universel

splošni interes intérêt général
splošna volilna pravica le suffrage universel
na splošno généralement, en général, d'une façon générale, d'ordinaire
splošno koristen d'utilité publique, d'intérêt commun (ali public, général)
splošno priljubljen aimé de tous (ali de tout le monde), universellement aimé
splošno veljaven généralement valable (ali applicable, accepté), qui a cours partout
splošno znan notoire, de notoriété publique, universellement connu

splošno allgemein; allgemein- (izobraževalen [allgemeinbildend] allgemein bildend, veljaven/obvezujoč allgemeinverbindlich), gemein- (koristen gemeinnützig, nevaren gemeingefährlich)
splošno razumljiv [allgemeinverständlich] allgemein verständlich, gemeinverständlich, [gemeinfaßlich] gemeinfasslich
splošno v navadi allgemein üblich
splošno znan allgemein bekannt, allgemeinbekannt, notorisch, Allgemeingut (to je splošno znano das ist Allgemeingut)
na splošno im Allgemeinen, im Großen und Ganzen

splôšno adv. generalmente, comunemente, universalmente:
teh. splošno uporaben universale
splošno znan manifesto, notorio, proverbiale

splôšno generalmente, en general, universalmente

splošno govorjeno, povedano dicho en términos generales
splošno priznano universalmente reconocido (ali aceptado)
splošno razširjen generalmente extendido (ali difundido)
splošno znan notorio

Stāiēnus -ī, m Stajén, rimski priimek; znan je C. Staienus Gaj Stajen, zloglasen Rimljan, ki si je samovoljno nadel ime C. Aelius Paetus Staienus Gaj Elij (Ajlij) Pet (Pajt) Stajen in se tako vrinil v rod Elijev (Ajlijev). Kot kvestor je l. 77 v vojski zanetil vstajo, l. 74 se je kot sodnik v neki pravdi pustil podkupiti Opijaniku, za kar je bil obtožen in obsojen: Ci.; pl. Staiēnī ljudje, kakršen je (bil) Stajén, ljudje Stajénove baže (vrste, sorte): Ci.