Franja

cabezudo debeloglav; trmast; zelo močan (vino)

cabezudo m kapelj (riba)
cabezudos pl debeloglave figure iz lepenke, ki jih nosijo pri cerkvenih sprevodih v Španiji

cancre [kɑ̃kr] masculin, zoologie rakovica; familier, péjoratif zelo len in slab učenec; figuré, familier oderuh, skopuh

caniculaire [-külɛr] adjectif zelo vroč, pasji

jours masculin pluriel caniculaires pasji dnevi
chaleur féminin caniculaire pasja vročina

caniculár -ă (-i, -e) adj. zelo vroč, pasji
□ căldură canicular pasja vročina

caōtico agg. (m pl. -ci) kaotičen, zmeden; zelo neurejen (tudi pren.):
traffico caotico neurejen promet
idee caotiche zmedene ideje

caravansérail [-vɑ̃seraj] masculin postaja, prenočišče za karavane (v Orientu); zelo kozmopolitski kraj

carillo zelo ljub, preljub

carnātus 3 (carō) zelo mesnat: Cael.

cartilāginōsus 3 (cartilāgō) poln hrustancev, zelo hrustančast: Cels., Plin.

catch on neprehodni glagol
popolnoma razumeti; postati zelo znan
figurativno imeti uspeh

ameriško catch on to razumeti, doumeti

cavernous [kǽvənəs] pridevnik
votel; poln jam; luknjičast, porozen; zelo globok (glas); upadel (obraz)

cayenne [keién] samostalnik
vrsta zelo ostre paprike

celeber -bris -e, pozneje celebris -e

1. zelo obiskovan, poln življenja, živahen, obljuden: Ca., Corn., N., T. idr., cuius monumentum celeberrimum in foro, desertissimum in litore Dyrrhachino relictum est Ci., c. forum Ci., circus, lucus O., oppidum Ci., Antiochiae, celebri quondam urbe Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., celebre et frequens emporium L.; pesn. pren.: celeberrima fontibus Ide O. bogata studencev, Dianae celebris die H. na dan, ko se gre v Dianino svetišče = na Dianin praznik, celeberrimi colles Front.

2. met.
a) od zbrane množice slavljen, praznovan = prazničen, svečan, slavnosten, slovesen: cum diem festum de fastis sustulissent celeberrimum et sanctissimum Ci., Syracusani festos dies agunt celeberrimo virorum mulierumque conventu Ci., celeberrima populi gratulatio Ci., funus fit regium, magis amore civium et caritate quam curā suorum celebre L., convivium c. T. sijajna.
b) mnogo imenovan, slavljen, poveličevan, poznan: celebre est apud nos imperium tuum Pl., res tota Siciliā celeberrima atque notissima Ci., celebre nomen L. pogosto imenovano, fama inter barbaros c. est L. povsod med barbari je razširjena govorica, duces c. Vell.; s sup.: minus celeber auditu Cu. ne pogosto omenjan; occ. znan, na glasu, slaven, sloveč: Vell., viri urbium excidio celeberrimi L., gentis Aquitanae celeber Messala triumphis Tib., Palaemon grammatica arte celeber Plin., magicae artis magis professione quam scientia celeber Cu., Arminius Graecorum annalibus ignotus, Romanis haud perinde celebris T.; z inf.: Catane generasse pios quondam celeberrima fratres Sil.; abs.: Sibylla Erythraea inter ceteras celebrior... habetur Lact.
c) pogost, pogosto rabljen, ponavljajoč se, pogosto se kje nahajajoč: celebri gradu Acc. ap. Non., vox tamen illa fuit celeberrima O. ponovil je večkrat... besedo, celeberrima verba loquentur O. v izobilju, verba celebriora Gell., celebri usu Cu. kakor je običajno, lapis celeber trans maria et quondam in Campania Plin. — Adv. celeberiter pogosto, često: c. nominatus Aug.

Opomba: Celebris kot masc.: Corn., Mel., T., Gell., Ap.; abl. sg. fem. po 1. sklanjatvi: in acie celebrā Pac. fr.

celebērrimo agg. superl. od ➞ celebre zelo slaven

celebérrimo zelo slaven, preslaven

celērrimo agg. superl. od ➞ celere zelo hiter

centenaire [sɑ̃tənɛr] adjectif stoleten; zelo star; masculin stoletnik; stoletnica, stoletni jubilej

cerrazón ženski spol zelo pooblačeno nebo

charmer [šarme] verbe transitif očarati; začarati, uročiti; zelo razveseliti; zapeljati

charmer un serpent uročiti, fascinirati kačo
charmer une douleur z magijo ublažiti bolečino
charmer le public očarati, navdušiti občinstvo
je suis charmé de vous voir veseli me, zelo mi je drago, da vas vidim

chichement [šišmɑ̃] adverbe skopuško, varčno, zelo skromno