Franja

Zadetki iskanja

  • indiscriminato agg. nerazsoden, nediskriminiran:
    violenza indiscriminata nerazsodno nasilje, nasilje, ki zadeva vse poprek
    fare uso indiscriminato di qcs. uporabljati kaj kar tako počez
  • inevaso agg. pisarn. nerešen:
    pratica inevasa nerešena zadeva
  • inextricable [-trikabl] adjectif nerazvozljiv, zamotan

    situation féminin, affaire féminin inextricable zamotana situacija, zadeva
  • innere notranji; innere Angelegenheit notranja zadeva; innere Medizin interna medicina; innere Reserve notranja rezerva
  • insolvenčen pridevnik
    ekonomija (o plačilni nesposobnosti) ▸ fizetésképtelen, inszolvens
    insolvenčna zakonodaja ▸ fizetésképtelenségi jogszabályok
    insolvenčni dolžnik ▸ fizetésképtelen adós
    insolvenčni zakon ▸ fizetésképtelenségi törvény
    insolvenčni upravitelj ▸ felszámoló, vagyonfelügyelő
    insolvenčna zadevakontrastivno zanimivo fizetésképtelenségi ügy
    insolvenčni predpisi ▸ fizetésképtelenségre vonatkozó előírások
    Sopomenke: insolventen
    Povezane iztočnice: insolvenčni postopek, insolvenčno pravo
  • instance [ɛ̃stɑ̃s] féminin nujna prošnja; instanca; pristojno mesto ali organ; proces, sodni postopek; upravni ali sodni organi medsebojno povezanih stopenj

    sur l'instance de son frère na nujno bratovo prošnjo
    céder aux instances de quelqu'un ustreči nujnim prošnjam
    tribunal masculin de première instance sodišče I. stopnje
    affaire féminin en instance zadeva, ki čaka na rešitev, ki je v obravnavanju
    former une instance vložiti tožbo
    instance en divorce ločitveni proces
    juger en dernière instance (raz)soditi v zadnji instanci
  • interessare

    A) v. tr. (pres. interēsso)

    1. zanimati

    2. zadevati, tikati se:
    la difesa della libertà interessa tutti i cittadini obramba svobode zadeva vse državljane

    B) ➞ interessarsi v. rifl. (pres. mi interēsso)
    interessarsi (di) zanimati se (za)
  • intéressé, e [-se] adjectif zainteresiran, zavzet (à za, pri); commerce udeležen (à, dans v, pri); prizadet; sebičen, egoističen, dobičkaželjen, koristoljuben; masculin interesent, reflektant; prizadeta oseba

    conseil masculin, homme masculin intéressé sebičen nasvet, človek
    les parties intéressées prizadeti stranki
    les personnes intéressées prizadete osebe, osebe, ki jih to zadeva
    je suis intéressé à la prospérité de cette affaire zame je velike važnosti ugoden razvoj te zadeve
    prévenir les intéressés obvestiti interesente, prizadete (osebe)
  • intéresser [ɛ̃terɛse] verbe transitif zanimati, zbujati zanimanje (quelqu'un à quelque chose pri kom za kaj); biti zanimiv, važen za koga; privlačiti, mikati

    s'intéresser à quelqu'un, à quelque chose zanimati se za koga, za kaj, prisojati važnost komu, čemu, zavzeti se za koga, za kaj
    s'intéresser dans quelque chose biti udeležen pri čem
    cela m'intéresse de très près ta stvar mi je zelo pri srcu, to je zame velike važnosti
    ces règlements intéressent les automobilistes ta pravila se tičejo avtomobilistov
    cette mesure intéresse l'ordre public ta ukrep zadeva javni red
  • interest1 [íntrist] samostalnik
    interes, zanimanje (in za)
    udeležba; važnost, pomen
    ekonomija udeležba, delež, pravica do deleža (in)
    ekonomija, (samo ednina) obresti; vpliv (with na)
    oblast (with nad)
    prid, korist, dobiček
    pravno pravica, zahteva (in)

    interest account obrestni račun
    simple interest navadne obresti
    compound interest obrestne obresti
    interest charged franko obresti
    interest due zamudne obresti
    ex interest, free of interest brez obresti
    interest from (ali on) capital obresti od kapitala
    and (ali plus) interest z obrestmi
    to charge interest zaračunati obresti
    interest on debit balances debetne obresti
    interest rate obrestna mera
    interest pro and contra obresti na dolg in imetje
    to bear (ali carry, pay, yield) interest obrestovati se
    to lend out money at interest posojati denar z obrestmi
    figurativno to return s.th. with interest vrniti kaj z obrestmi
    controlling interest odločilna udeležba kapitala
    the banking interest bančni krogi
    the business interests poslovni svet
    the landed interest veleposestniki
    the shipping interest lastniki ladij
    the interests interesenti
    to be in (ali to) s.o.'s interest biti komu v korist
    to be of interest to biti zanimiv za, mikati koga
    of great interest zelo važen
    of little interest malopomemben
    to look after one's own interests skrbeti za svojo korist
    in your interest vam v korist
    to study the interest of s.o. imeti korist nekoga pred očmi
    a matter of interest važna zadeva
    to have an interest in s.th. imeti delež v čem
    to take an interest in sth. zanimati se za kaj, potegovati se za kaj
    to make interest with s.o. vplivati na koga
    to have interest with s.o. imeti vpliv pri kom
    to excite s.o.'s interest zbuditi zanimanje pri kom
    to obtain s.th. through interest with s.o. dobiti kaj po zvezah
    to use one's interest with one for s.o. zavzeti se za koga pri kom
    politika sphere of interest interesna sfera
  • intérêt [ɛ̃terɛ] masculin korist, prid, interes; dobiček; zanimivost, važnost; sebičnost, koristoljubje, egoizem; (večinoma v pluriel) obresti, obrestovanje, koristi, interesi

    intérêts arriérés zaostale obresti
    intérêts compensatoires odškodninske obresti
    intérêt(s) composé(s) obrestne obresti
    intérêts courants tekoče obresti
    intérêts créanciers, créditeurs aktivne obresti
    intérêts débiteurs, passifs pasivne obresti
    intérêts dus, échus dolgovane, zapadle obresti
    intérêt de l'Etat državni interes
    intérêts moratoires, de retard zamudne obresti
    intérêt particulier sebičnost
    intérêt public, commun javni, obči interes
    il y a intérêt želeti je
    il a tout intérêt v njegovem interesu je
    c'est dans votre intérêt to je v vašem interesu
    affaire d'intérêt denarna zadeva
    calcul masculin des intérêts obrestm račun
    film masculin sans intérêt nezanimiv film
    paiement masculin des intérêts plačanje obresti
    dommages-intérêts pluriel nadomestilo za škodo, odškodnina
    sans intérêts brez obresti, brezobresten
    prêt masculin à intérêt posojilo proti obrestim
    rapportant des intérêts donašajoč obresti, obrestujoč se
    sphère féminin, zone féminin d'intérêts (politique) interesno področje
    taux masculin d'intérêt obrestna mera
    intérêt(s) simple(s) navadne, enostavne obresti
    intérêt usuraire oderuške obresti
    agir par intérêt delati iz sebičnosti
    agir dans l'intérêt d'un ami delati v prijateljevem interesu
    agir contre ses propres intérêts delati proti svojim lastnim interesom, sam sebi jamo kopati
    avoir des intérêts dans quelque chose biti udeležen pri čem
    bonifier des intérêts poravnati, plačati, povrniti obresti
    concilier les intérêts uskladiti interese
    embrasser les intérêts de quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom
    bien entendre ses intérêts dobro se razumeti na svoje koristi
    éveiller l'intérêt zbuditi zanimanje
    faire une déclaration du plus haut intérêt dati nad vse važno izjavo
    joindre l'intérêt au capital, capitaliser les intérêts pridati, pripisati obresti glavnici
    mettre, placer à intérêt obrestonosno naložiti
    prêter à intérêt posoditi proti obrestim
    prendre intérêt à quelque chose zanimati se za kaj
    ressentir un vif intérêt pour quelque chose začutiti, dobiti veliko zanimanje za kaj
    (rap)porter des intérêts donašati obresti, obrestovati se
    susciter de l'intérêt zbuditi zanimanje
    veiller aux intérêts de quelqu'un varovati koristi, interese kake osebe
  • issue1 [ísju:, íšu:] samostalnik
    odtok, izhod; izdaja (knjige, znamk); zvezek, številka (časopisa), naklada
    ekonomija denarna emisija; posledica, rezultat, zaključek; potomec, potomci, rod, otrok, otroci; izdajanje (odredb)
    ekonomija dohodek (od posestva)
    pravno sporno vprašanje, predmet razprave, oporekanje, bistveno vprašanje
    medicina izliv (krvi, gnoja)

    at issue sporen
    at issue with s.o. v sporu s kom
    matter at issue sporna zadeva
    point at issue sporna točka
    issue of fact dejansko stanje stvari
    issue of law izpodbijanje, oporekanje
    to join issue with s.o. prepustiti rešitev sporne zadeve sodišču
    to evade the issue izogniti se vprašanju
    to take issue with s.o. prerekati se s kom, trditi nasprotno
    the question raises the whole issue to vprašanje popolnoma spremeni
    in the issue končno
    to bring s.th. to a successful issue kaj uspešno izpeljati
    to force an issue izsiliti odločitev
    to die without issue umreti brez potomcev
    free issue and entry prost prihod in vstop
    to face the issue spoprijeti se z zadevo
    to raise issue začeti vprašanje
    to reach the issue poravnati spor
    a vital issue problem bistvene važnosti
    a side issue postranski problem
    ekonomija issue of securities izdaja vrednostnih papirjev
    ekonomija bank of issue emisijska banka
    ekonomija issue of bill of exchange izdaja menice v promet
  • Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

    1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

    2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
    a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
    b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

    Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.
  • iūdicium -iī, n (iūdex, iūdicāre)

    I.

    1. pravna razlaga, pravni izrek, pravno izrecilo, sodni odlok, sodna odločba, sodna odločitev, sodba, razsodba, razsodilo, sklep: ut ibi de eo fieret iudicium N., hoc iudicio damnantur N., tua sequar iudicia Ci., de quo homine vos tam praeclara iudicia fecistis Ci., iudicia penes vos erunt de capite nostro L., i. populi L., senatus C., in iudicium venire T. priti k razsodbi, priti na sodišče, iudicium facere de aliquā re Ci. napisati sodni sklep, priores decemviri quaedam, quae sui iudicii videri possent, ad populum reiecerant L. kar menda spada v njihovo sodno področje, de quo non praeiudicium, sed plane iudicium iam factum putatur Ci., iudicia domi conflabant, pronuntiabant in foro L.

    2. metaf. sodba, mnenje, nazor: ut vestrum iudicium a suo iudicio non discrepet Ci., senatūs iudicia de illo quae vetustas obruet? Ci., ut bonarum iudicia nihili putaret Ci., omnium iudicio N., Ci. po splošni sodbi, i. vulgi Ci., H., deorum Ci., animi iudicium mutare S., negat id esse sui iudicii N., C., Ci. trdi (pravi), da sodba o tem ni v njegovi pristojnosti, i. erroris Ph. napačna sodba, vester in me et amor et iudicium Ci. mnenje o meni, intellegentium iudicio Ci. po mnenju veščakov (strokovnjakov, izvedencev, poznavalcev), iudicio acri perpendere Lucr., optimum iudicium facere de aliquo C., vestrūm iudicium fecit Ter. vam je prepustil sodbo, i. difficile est, cuius laus prima sit Iust., neque eius rei iudicium differre sustineo Q., pulchritudinis habere verissimum iudicium Ci. o lepoti imeti najprimernejšo sodbo, neque iudicium tuum fallemus Auct. b. Afr., iudiciis fruar isdem H., i. patroni Ci. dobro mnenje, lepo spričevalo, iudicia principis Plin. iun., iudicium supremum poslednja volja: Plin. iun., Q., Suet., Val. Max., Iust.

    3. meton.
    a) razsodnost, razsojanje, okus: iudicium subtile videndis artibus H., (Cicero) eiusdem aetatis oratores praecurrit iudicio T., magni iudicii esse Ci., peracre iudicium habere Ci., alicui iudicium numquam defuit Ci., cum iudicio legere Q., si quid mei iudicii est Ci.
    b) sprevid(ev)nost, preudarnost, razsodnost: honestas causas in iudicium adhibeas, perniciosus exitus sequitur T.,
    c) premislek, preudarek: non inertiā, sed iudicio fugere N., id iudicio facere C., Ci., Ambriorix copias suas iudicione non conduxerit, an … dubium est C., in insaniam non casu incidere, sed iudicio pervenire Sen. rh., successorem asciri necessitate magis, quam iudicio Suet. —

    II.

    1. sodna preiskava, sodna obravnava, sodišče, pravdanje: praeesse iudicio Ci., predsedovati, praetor iudicium dat Ci. dovoljuje sodno preiskavo, hoc praetore exercente iudicium Ci. voditi sodni postopek, iudicium de pecuniis repetundis est constitutum Ci. so uvedli sodno preiskavo, iure iudiciisque sublatis Ci., reus in iudicium adductus est Ci., in iudiciis defendi N., i. committere Ci. uvesti, ad iudicium cogere C., i. accipere Ci. spustiti se v sodno preiskovanje, iudicio arcessere Ci. zatožiti, iudicium nullum habuit N. ni bil nikdar tožen na sodišču, iudicium proferre Ci. odložiti = differre Plin. iun., effugere iudicium Petr., a iudicio capitis discesset N. tožba na življenje in smrt, de capite Ci., inter sicarios Ci. zaradi zavratnega umora, iudicium privatum Ci. v zadevah državljanskega prava, publicum Ci. kazenska (kriminalna) zadeva, i. iniuriarum Ci. zaradi … , tot iudicia de fide mala, tutelae, mandati, pro socio Ci., iudicium centumvirale Ci.

    2. meton. sodišče, in sicer
    a) sodišče (kot kraj), sodna dvorana: ut in iudicium venit N., multum in iudiciis versabatur N., iudicium clauserat militibus armatis Q.
    b) zbor sodnikov, sodni zbor, zborno sodišče: iudicium implorare S., iudicium committere Ci. sklicati, pravdo pričeti, i. sortiri C., i. publicum Vell.
    c) sodstvo, sodna oblast: Vell., iudicia manere apud ordinem senatorium volunt Ci.
    č) pravda, tožba: iudicium est pecuniae certae Ci., i. habere Ci., vincere Ci. pravdo dobiti.
    d) sodni govor: illa mala iudicia Q.
  • izíti to come out; (knjiga) to be published (ali issued ali brought out); to appear

    pravkar izšlo just out, just come out, just published, fresh from the presses
    kje je izšla knjiga? where was the book published?, where did the book come out?
    izíti kot zmagovalec to emerge as victor, to come off victorious
    knjiga je pravkar izšla the book is just out
    izíti se to turn out
    dobro (slabo) se izíti to turn out well (badly)
    zadeva se bo v redu izšla it will come out all right in the end
    izíti se drugače to prove otherwise
  • iztêči to run out (ali away); to flow out (ali away); to leak out; to be discharged; to stop running

    iztêči se to elapse, to glide away; to come to an end; to turn out; (zapasti) to become (ali to fall) due, to reach its term; (ura) to run down; (rok) to run out, to expire; (končati se) to terminate, to go by, to pass away
    čas se je iztekel time is up
    drugače se iztêči to prove otherwise
    polici se je rok veljavnosti iztekel the policy has lapsed
    vino je izteklo iz soda skozi razpoko the wine has leaked out of the cask through a crack
    ura se je iztekla the watch had run down
    vse se bo dobro izteklo it will all turn (ali come) out right (in the end)
    zadeva se je dobro, v redu iztekla the affair turned out all right
  • juicio moški spol razsodnost, razum(nost), pamet; mnenje, sodba; sodni postopek, proces; (raz)sodba; sodišče

    juicio contencioso sporna zadeva
    el juicio final, juicio universal vesoljna sodba
    juicio sumarísimo vojaško sodišče
    de buen juicio pameten, razsoden
    falto de juicio nepremišljen, prismojen
    muela de juicio modrostni zob
    a nuestro juicio po naši sodbi
    en mi juicio po mojem mnenju
    emitir un juicio izreči sodbo, razsoditi
    parecer en juicio pred sodišče priti
    entrar en juicio (con) koga na odgovor klicati
    estar en su juicio biti pri zdravi pameti
    estar fuera de juicio, no tener cabal juicio z uma biti, ob pamet biti; biti omamljen, zaslepljen
    pedir en juicio pozvati pred sodišče
    perder el juicio ob pamet priti
    sacar de juicio a uno koga iz ravnotežja spraviti
    nos trae vuelto el juicio a todos vse nas spravlja ob pamet
    volver a uno el juicio komu glavo zmešati
  • káča (-e) f

    1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
    kača se levi il rettile muta pelle
    kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
    nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
    pren. železna kača treno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
    pren. imeti kačo v žepu essere al verde
    pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
    pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
    biti strupen kot kača essere una vipera
    navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
    rogata kača vipera (Aspis cerastes)
    smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)

    2. pren. lunga fila

    3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera

    4. zool.
    morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • kȁšalj kȁšlja m kašelj: suhi kašalj; magareći kašalj = veliki kašalj = hripavac med. oslovski kašelj; lijek, lek protiv -a; mačji kašalj bagatela, bezpomembna zadeva
  • Kiste, die, (-, -n) zaboj, zabojček, gajba; figurativ kišta; škatla (ironisch za posteljo, zapor, gol, veliko zadnjico/oprsje/zadevo); die Kiste schmeißen končati to reč; die ganze Kiste schmeißen imeti vse v rokah; eine faule Kiste sumljiva/čudna reč; eine dumme Kiste trapasta zadeva/reč