Franja

Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.

Iūnius 3 (k iuvenis, iūnior, Iūnō)

I. Júnij(ev), ime rim. rodu

1. patricijskega: L. Iunius Brutus Lucij Junij Brut, ki je pregnal kralje in bil prvi konzul l. 509: L., Ci.

2. plebejskega:
a) D. Iunius Brutus Decij Junij Brut, Cezarjev legat, pozneje namestnik v Galiji, je padel v boju zoper Antonija l. 43: C., Ci. ep., Vell.
b) M. Iunius Brutus Mark Junij Brut, Cezarjev ljubljenec in Ciceronov prijatelj, je sodeloval pri umoru Julija Cezarja l. 44; padel je pri Filipih: Suet., Vell., Lucan. idr. — Adj. Iunia lex Ci. domus L. familia T. —

II. kot adj. ime šestega meseca: Iūnius mēnsis ali samo Iūnius Junijev mesec, junij: Ci., O., Kalendae, Nonae, Idus Col.

iūrō -āre -āvī -ātum (iūs 2) prisego narediti, opraviti (opravljati), priseči (prisegati), rotiti se, zaklinjati se

I. intr.: per (na) flumina infera O., per deos S., per quidquid deorum L., per superi regis regnum Pl., per patrem O., per infernam paludem, per Stygiam paludem sanctissime Lact., per genus infelix generisque parentem, per patris ossa tui O., o Iuppiter, numquid iuravi per te falso? Arn., i. ad aliquem Cat. pred kom, i. pro aliquo L. namesto koga, i. liquido Ter. z mirno vestjo, qui si iuraret, crederet nemo Ci., ex animi mei (nostri) sententiā i. Ci.; z in z acc. priseči na (z acc.): L., T., Sen. ph. idr., Petreius princeps in haec verba iurat C. na te (narekovane) prisežne besede; pren.: in verba magistri H. = slepo držati se učiteljevih besed; tudi: in certa verba Ci., in eadem verba L., in nomen principis Suet. priseči vladarju pokorščino in zvestobo, in ducis nomen Iust., in suum (imperatoris) nomen Suet., in tutorum (Poenorum) obsequia Iust., iurare in legem per vim latam noluit Ci., in acta principis T., Suet., in foedus L., omnis exercitus in se quisque iurat L. vsak mož zase (sicer je en mož opravljal prisego za vse); iurare alicui priseči (prisegati) komu zvestobo: scis tibi ubique iurari, cum ipse iuraveris omnibus Plin. iun., mihi scis te mihi certe, non socios iurasse tuos Val. Fl.; pesn.: in me iurarunt O. zarotili so se zoper mene, in facinus iurasse putes O. da so se zarotili za izvršitev zločina. —

II. trans. in sicer

1. z notranjim obj.: ius iurandum iurare Ci., falsum iurare Ci., O. krivo priseči, dictata sacramenta deis Sil., in verba alicuius sacramentum Petr., ius iurandum a Q. Nucio conceptum dicitur, quod in arrogando iuraretur Gell.; z dat.: haec iuravit amanti O., cineri iuret patrio Laurentia bella Sil.; z ACI: iurat se eum non deserturum C., Regulus iuravit se rediturum Ci., animum iurarem esse divinum Ci., nisi victores se redituros ex hac pugnā iurant L., iurarem per Iovem deosque penates me ea sentire, quae dicerem Ci., iura te nociturum non esse homini de hac re nemini Pl., qui sine hac iurabat se unum numquam victurum diem Ter., abituros se Italiā iuraverunt Val. Max., ossa tibi iuro per matris … me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., me quoque consimili impositum torquerier igni iurabo et bis sex integer esse dies Pr.

2. z zunanjim obj.: morbum iurare Ci. priseči na bolezen, calumniam iurare Cael. in Ci. ep. ali calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se ne toži s hudobnim namenom. Tako tudi gr. ϑεοὺς ὀμνύναι: Stygias undas, deos, numina O. ali terram, mare, sidera V. ali signa Tert. koga za pričo prisege (po)klicati, (za)priseči ((za)prisegati) na koga (kaj); pass.: dis iuranda palus O. na katero morajo priseči, iurata numina O. na katera se je priseglo, arae iurandae per tuum nomen H., iuratur Honorius absens Cl. prisega se na odsotnega Honorija, tunc deus captivis etiam iurabere Thebis Stat., regi deorum iurari dignata palus Sil. — Od tod pt. pf. iūrātus 3, redko pass.: quod iuratum est, id servandum est Ci.; nav. med. po prisegi = (za)prisežen, v prisego vzet, prisegi zavezan: iuratorum iudicum sententiis damnari Ci.; dep. iūror -ārī -ātus sum (iūs 2) = iūrō -āre; v rabi sta bila le pf. in pt. pf.: quod fui iuratus feci Pl., quid iuratus sit Ci., ex lege, in quam iurati sitis Ci. po zakonu, za katerega ste prisegli, da se ga boste držali, Regulus iuratus missus est ad senatum Ci., iurato mihi crede Ci. na mojo prisego, iuratus se eum suā manu interempturum L., qui mihi iuratus est se hodie argentum dare Pl., negavit an me existimasti haec iniuratum in iudicio non esse dicturum, quae iuratus in maxima contione dixissem Ci., iudices, qui ex lege iurati iudicatis Ci., eligi a magistratibus iuratis T., at eum vos iurati capite damnastis? Corn.; superl.: iuratissimi auctores Plin. najzanesljivejši; subst. porotnik: non hoc idem irratum dicere audistis Ci. — Adv. abl. iūrātō s (pod) prisego: qui iurato promisit iudicis sisti, non videtur peierasse Paul.

javna morala die pravo öffentliche Sittlichkeit
varuh javne morale der Tugendwächter (ironično)
kaznivo dejanje zoper javno moralo das Sittlichkeitsdelikt
policijski oddelek/referat za javno moralo die Sittenpolizei, Sittlichkeitspolizei

kaznivo dejanje srednji spol pravo die Straftat, die strafbare Handlung (proti gegen), das Delikt, (davčno Steuerstraftat, storjeno iz malomarnosti Fahrlässigkeitsdelikt, storjeno z opustitvijo Omissivdelikt, ogrožanja Gefährdungsdelikt, posilstva Notzuchtverbrechen, s prepovedano posledico Erfolgsdelikt, zoper javno moralo Sittlichkeitsdelikt, nadaljevano Fortsetzungsdelikt, naklepno Vorsatzdelikt, opustitveno Unterlassungsdelikt, priložnostno Gelegenheitsdelikt)
čas storitve kaznivega dejanja die Tatzeit
dejanski stan kaznivega dejanja der Straftatbestand
okoliščina kaznivega dejanja der Tatumstand
ponovna storitev kaznivega dejanja der Rückfall
storilec kaznivega dejanja der Straftäter, der Täter
pomoč pri kaznivem dejanju die Beihilfe
sestaviti zapisnik o kaznivem dejanju den Tatbestand aufnehmen
idealni stek kaznivih dejanj die Tateinheit
realni stek kaznivih dejanj die Tatmehrheit
storiti kaznivo dejanje eine Straftat begehen, straffällig werden, sich strafbar machen
ponovno zagrešiti kaznivo dejanje rückfällig werden
priznati/priznavati kaznivo dejanje geständig sein
razglasiti za kaznivo dejanje für strafbar erklären
oseba, ki ve za kaznivo dejanje der Mitwisser, die Mitwisserin

komár

1. zoologija mosquito, pl -oes; gnat

iz komárja slona narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill
mreža zoper komárje mosquito net
komárjev pik gnat-bite, mosquito-bite

2. figurativno (kibic) looker-on, kibitzer

komplót conspiracy; plot; figurativno machination

komplót zoper varnost države treason-felony
preprečiti komplót to foil (ali to frustrate) a plot

korúptnost (-i) f (moralna izprijenost) corruzione; knjiž. corruttela, malcostume:
boriti se zoper korupcijo combattere il malcostume

kuga samostalnik
1. (bolezen) ▸ pestisBakterija, ki povzroča kugo, je nevarna ljudem in živalim, prenaša se z glodalci in njihovimi bolhami. ▸ A pestist okozó baktérium az emberekre és az állatokra veszélyes, rágcsálókkal és bolháik útján terjed.
Povezane iztočnice: prašičja kuga, živinska kuga

2. lahko izraža negativen odnos (nekaj neprijetnega) ▸ pestis, rémségV sveto vojno proti teroristični kugi so se vključile številne države. ▸ A terrorizmus rémsége elleni szent háborúhoz számos ország csatlakozott.
Doping je postal novodobna kuga, razširjena in smrtonosna bolezen športa. ▸ A dopping lett az újkori pestis, a sport széles körben elterjedt és halálos betegsége.

labor² (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.

Laelius 3 (iz *Laivilios, prim. laevus) Lélij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tibura. Poseb. znani so:

1. C. Laelius Gaj Lelij, prijatelj Scipiona starejšega, se je bojeval 210—205 v Hispaniji, 205—202 zoper Sifaka, poveljnik konjenice v bitki pri Zami, konz. l. 190: Ci., L., Vell.

2. njegov sin C. Laelius Sapiens Gaj Lelij Modri (ker se je veliko ukvarjal s filozofijo), prijatelj Scipiona mlajšega, se je boril l. 147 pred Kartagino, l. 145 zoper Viriata, konz. l. 140: Ci., H., Q., Suet.

3. D. Laelius Decim Lelij, tožnik Lucija Valerija Flaka, ki ga je Cicero uspešno zagovarjal, tr. pl. l. 54., privrženec Pompeja in poveljnik njegovega ladjevja; po bitki pri Tapsu je naredil samomor: Ci. ep., C.

4. Laelia -ae, f
a) Lélija, ime dveh hčera Gaja Lelija Modrega; njune govorniške sposobnosti slavi Ci.; ena izmed njiju je bila Krasova tašča.
b) neka Vestalka: T. — Od tod adj. Laeliānus 3 Lélijev: naves C.

latrō² -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.

laurus -ī, (gl. opombo spodaj) f (etim. nedognana beseda, verjetno izpos. iz katerega od predgrških (egejskih ali maloazijskih jezikov), iz katerega je izšlo tudi gr. δάφνη, arkad(ij)sko-kipr(ij)sko δαύχνα, δαυχμός, pergamsko λάφνη = sl. lovor = hr. lȍvōr = stvnem. lōr-boum, lōr-ber(i) = nem. Lorbeer)

1. lovor, lovorika: lauri ramulus Suet., silva laurūs Plin. ali lauri nemus Aur. lovoričje, nectit quicumque canoris eloquium vocale modis laurumque momordit Iuv.; kot zdravilo zoper pijanost: folia devorat lauri merumque cauta fronde, non aqua miscet Mart.; laurus praescia futuri Cl. Lovor so starodavniki uporabljali pri vseh verskih očiščevanjih; bil je posvečen čistemu Apolonu in lovorjeve vejice so bile glavno okrasje njega in njegovih zaščitencev, pesnikov: H., Ph., semper habebunt te nostrae (= Apollinis) laure, pharetrae O.; okrog Apolonovih svetišč so bila pogosto zasajena lovoričja: qui … Clarii laurūs … sentis V. (Aen. 3, 360) šumenje lovorik (lovoričja) Klara (= klarskega Apolona). Tudi svečeniki in triumfatorji so se (kot znak čistosti) pri žrtvovanju simbolično venčali z lovorjevimi venci (vejicami); z njimi so Rimljani ob svečanih in veselih dogodkih krasili tudi podobe staršev in prednikov, žrtveno orodje, hiše idr. (prim. laurea 2. pod laureus): Ci., V., H., O., T.; metaf. lovor(ika) = deviška, v lovor preobražena Dafna: innuba laurus O.

2. meton. lovorjev (lovorov) venec, lovorjeva (lovorova) vejica: laurum capillis ponite O., aliquem poëtica lauru coronare Symm.; od tod = zmagoslavje, triumf, zmaga: Ci. ep., victrix Mart., Parthica Plin. iun.

Opomba: Beseda se sklanja tudi po 4. deklinaciji, v sg.: gen. laurūs Col., Plin., Stat., Mart., abl. laurū H., Val. Max., Col., Plin., Stat., Mart., Gell., Symm.; v pl.: nom. laurūs V., Lucan., Plin., Stat., acc. laurūs V., Cat., Tib., Plin., Stat., Mart., dat. ali abl. lauribus Serv., voc. laurūs O., Stat. — Laurus tudi masc.: substracto lauro Pall. (prim. Prisc. 5, 42).

Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi

Lēnaeus² -ī, m Lenáj, Pompejev osvobojenec in častilec, ki je napisal slovečo satiro zoper Salustija: Plin., Suet.

Lentulus² -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.

2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.

3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.

4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.

5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.

6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.

7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep.

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.

lèse [lɛz] adjectif, féminin razžaljena

crime masculin de lèse-humanité zločin zoper človečanstvo
crime masculin de lèse-majesté zločin zoper veličanstvo
lèse-majesté razžaljenje veličanstva

levare

A) v. tr. (pres. lēvo)

1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti

2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
levare un divieto odpraviti prepoved
levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
levare un dente izdreti zob
levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
levare la fame, la sete nasititi, odžejati
levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
levarsi una voglia zadostiti želji
levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
levarsi il cappello odkriti se
levare la seduta zaključiti sejo
levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več

B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)

1. dvigniti, dvigovati se:
levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga

2. vstati, vstajati

3. oditi, odhajati; pobrati se:
levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se

4. vziti, vzhajati

C) m knjižno vzhod:
il levare del sole sončni vzhod

liberty [líbəti] samostalnik
svoboda, prostost, neodvisnost, samostojnost, svobodna izbira
navtika dovoljenje za odhod na kopno
množina posebne pravice, svoboščine, privilegiji

civil liberty državljanska svoboda
religious liberty verska svoboda
liberty of the press svoboda tiska
at liberty svoboden, prost, nezaposlen
to be at liberty to do s.th. smeti kaj narediti
you are at liberty to go smete oditi
to set at liberty osvoboditi, pustiti na svobodo
to take the liberty of doing (ali to do) s.th. dovoliti si kaj narediti
to take liberties with dovoliti si, predrzniti si
to take liberties with s.o.'s property pregrešiti se zoper tujo imovino
to grant liberties podeliti posebne pravice