Franja

kŕpa (-e) f

1. straccio, strofinaccio, canovaccio, cencio:
krpa za prah straccio, cencio da spolverare

2. pezza, toppa (tudi pren.); rappezzatura, rappezzo:
prišiti krpo na rokav rattoppare la manica
na obleki je bila krpa pri krpi l'abito era tutto toppe

3. pezzo, lembo; brandello:
imeli so samo dve krpi zemlje possedevano soltanto due fazzoletti di terra

4. bot. lembo, lamina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. pljučna krpa (pljučni reženj) lobo polmonare

kup² moški spol (-a …) der Haufen; figurativno ein ganzer Haufen, viel, eine ganze Menge; -haufen (kamenja Steinhaufen, kompostni Komposthaufen, slame Strohhaufen, peska Sandhaufen, starega železa Schrotthaufen, zemlje der Erdhaufen, der Erdhügel)
(lep) kup denarja figurativno ein Batzen Geld
kup nesreče figurativno wie ein Häufchen Unglück
kup hribine rudarstvo das Haufwerk
narediti kup (etwas) aufhäufen
zmetati na kup [durcheinanderwerfen] durcheinander werfen, z lopato: zusammenschaufeln
na kupe jede Menge, zuhauf, haufenweise
imeti denarja na kupe Geld wie Heu haben

kùp (-a) m

1. mucchio; bica; pila:
kup drv catasta di legna
kup knjig pila di libri
gnojni kup letamaio
kup zemlje mucchio di terra
zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare

2. na kup, na kupu:
nametati kaj na kup gettare in mucchio
še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
zgrmeti na kup crollare
lesti na kup essere fatiscente
denar mu kar leti na kup ha facili guadagni

3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
kup ruševin un ammasso di macerie
na kup a caterve
imeti kup skrbi avere un mondo di guai
kup ljudi un visibilio di gente
kup cunj cenciame
kup nesnage knjiž. colluvie
kup pozdravov knjiž. salutissimi

kupč|ek moški spol (-ka …) kleiner Haufen, der Haufen, das Häufchen
kupček zemlje der Erdhaufen
(kepa) der Klumpen
lep kupček ein Batzen
dojenček: podreti kupček ein Bäuerchen machen

latitō¹ -āre -āvī (intens. glag. latēre)

1. na skrivnem (skrit, skrivaj, potajno) bivati, skrivati se; o osebah: latitant per tecta sorores O., l. rupe cavata (pod skalo) O., procul obscura parte O. v temnem kotu, per multos dies O., interdiu in villis Auct. b. Afr., in tabernulā Val. Max., inter ignominiosos Petr., non diu l. Amm.; z dat. (komu, pred kom): ille ignavissimus mihi latitabat? Pl.; z acc. (komu, pred kom skrivati se =) ne dati komu videti se: patronum Pomp. (Dig.); o stvareh: herbarum genera dispertita inter terram latitare minute Lucr., quos avaritia in imo (v globini zemlje), ubi illud malum virus (zlonosni strup = denar) latitat, defodit Sen. ph.; zelo pogosto pt. pr. latitāns -antis skrivajoč se = skrit (o živih in neživih bitjih): extrahitur domo latitans Oppianicus a Manilio Ci., errans, latitans Hirt., latitans ego rupe O. pod skalo, latitantes amici O., l. aper H., invisae atque latitantes res C., latitantibus atque incognitis rebus magis confidimus C., inversis quae sub verbis latitantia cernunt Lucr., latitantia sidera O.

2. occ. skrivati se, da ne bi bilo treba iti pred sodišče: Ulp. (Dig.), si latitare ac diutius ludificare videatur Ci., latitat omnino, sed, si requiri iusseris, invenient hominem apud sororem tuam occultantem se Ci., qui fraudationis causā latitarit Edictum praetor. ap. Ci. et ap. Ulp. (Dig.).

leasehold [li:should]

1. pridevnik
zakupen, zakupljen, najet

2. samostalnik
zakup, zakupljena zemlja itd.

leasehold insurance zavarovanje zakupljene zemlje

lembo m

1. rob, obrobje

2. kos, pas, cona:
un lembo di terra kos zemlje

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

līlium -iī, n (izpos. λείριον, verjetno ni indoev. izvora, prim. koptsko hrêri in hlêli)

1. bot. lilija, límbar: Varr., O., Plin., Pall., breve l. (naspr. vivax apium) H., poseb. bela lilija: lilia alba V., Plin., Tib., candida V., O., Pr., canentia O., argentea, lucida Pr., in rdeča lilija: rubens l. Plin.

2. meton. kot voj. t.t. lilija, poseben okop, ki ga je sestavljalo več vrst lilijinim čašam podobnih jam, ki so rabile kot pasti. Vanje so zabijali kole, ki so moleli 10 cm iz zemlje kakor vrat pestiča iz lilijine čaše: C. (Bell. Gall. 7, 73, 8).

lopin [lɔpɛ̃] masculin kos, del, zaplata

cultiver un lopin de terre obdelovati košček zemlje

Luna samostalnik
tudi z malo začetnico (Zemljin satelit) ▸ HoldFalcon je kmalu po vzletu vstopil v orbito lune. ▸ A Falcon röviddel a felszállás után Hold körüli pályára állt.
Luna kroži okoli Zemlje in se vrti okoli svoje osi. ▸ A Hold a Föld körül kering és a tengelye körül forog.
Ker Luna kroži okoli Zemlje, se njena osvetljenost spreminja. ▸ Mivel a Hold a Föld körül kering, változik a rá eső fény.

lūxus¹ (po drugih lŭxus) -ūs, m (subst. iz nekega adj. *luxuros)

1. bujna rod(ovit)nost zemlje in rastlin, bujnost, bohotnost: nimio ne luxu obtunsior usus sit genitali arvo V.

2. metaf.
a) sijaj(nost), nezmernost, razkošnost, razkošje: domus interior regali splendida luxu V., epulaeque ante ora paratae regifico luxu V., non ganeo et profligator ... sed erudito luxu T.
b) α) razkošje, sijaj, prekomerna potratnost, potrata, poraba, zapravljanje, nepotrebna zapravljivost, razsipnost, razsipanje, gizda(vost): Q., Suet., Cl., in vino atque luxu (po drugih lustris) Ci., luxu atque desidiā corrupta civitas S., non se luxu (dat.) corrumpendum dedit S., per luxum et ignaviam aetatem agere S., ea omnia luxu antecapere S. z neverjetno hitrostjo, prenagljenostjo v uživanju, luxu fluere L., luxus atque libido L., libido et luxus Sen. ph., avaritia ac luxus T. β) pohota, pohotnost, razuzdanost, razbrzdanost, zanikrnost: adulescens luxu perditus Ter., effusi in luxum et epulas T., non alienus a luxu venerio Aur.

mandáten

mandátenno zemlje mandate
mandátenna imuniteta credential immunity

maternica samostalnik
1. (del telesa) ▸ méh, anyaméhZ raziskavami je dokazano, da se dojenček spomni zvokov, ki jih je slišal v maternici. ▸ Kutatásokkal bizonyították, hogy a csecsemő emlékszik az anyaméhben hallott hangokra.

2. (o izvoru) ▸ méhPri naravnih ljudstvih so izviri posvečeni kraji, saj predstavljajo maternico zemlje, iz katere se porojeva živa voda, eliksir življenja. ▸ A természeti népek körében a források szent helyek, mert a Föld méhét jelképezik, ahonnan az élő víz, az élet elixírje ered.Peljemo se na morje, k maternici človeštva, iz katere vse izhaja in v katero se bo vse utopilo. ▸ A tengerhez megyünk, az emberiség bölcsőjéhez, amelyből minden ered és amelybe majd minden belesüllyed.
Skalna jama lahko simbolizira maternico matere Zemlje in se kaže kot skrivnostna votlina, kjer so mogoče preobrazbe in ponovna rojstva. ▸ A sziklabarlang a Földanya méhét szimbolizálhatja, és egyben titokzatos üreg, ahol lehetségesek az átváltozások és az újjászületések.

mineralen pridevnik
1. (o rudnini) ▸ ásványiIzolacija iz mineralnih vlaken je položena nad stropom v zadnji etaži. ▸ Az ásványi rostokból készült szigetelő anyagot a legfelső emelet mennyezete fölé építették be.Po določbi 3. člena Zakonu o rudarstvu med mineralne surovine sodi tudi lapor. ▸ A bányászatról szóló törvény 3. cikke szerint a márga is az ásványi nyersanyagok közé tartozik.Na rodovitnost zemlje med drugimi dejavniki vpliva tudi mineralna sestava tal. ▸ A talaj termőképessége más tényezők mellett a talaj ásványi összetételétől is függ.
Povezane iztočnice: mineralno gnojilo

2. (o hranilih) ▸ ásványiBreskve vsebujejo veliko mineralnih snovi in vitaminov. ▸ Az őszibarack sok ásványi anyagot és vitamint tartalmaz. Mineralne zaščitne kreme redkeje povzročajo alergije. ▸ Az ásványi védőkrémek ritkábban okoznak allergiát.

mise [miz] féminin postavitev, položitev; vložek (v igri); oblačenje, obleka

mise élégante lépo oblačenje
de mise običajen; sodoben, moderen; primeren; veljaven (de nar); dopusten, dovoljen
mise en accusation obtožba
mise en action izvršitev, izvedba, uresničenje
mise en activité postavitev v obratovanje, delovanje
mise hors d'activité vzetje iz obratovanja, ustavitev
mise en application uporaba
mise bas (d'une chatte) povrg, skotitev (mačke)
mise en boîte (familier) nagajanje, draženje
mise en bouteilles polnjenje steklenic, ustekleničenje
mise en cause (juridique) poziv
mise sur chais vkletenje (vina)
mise en chantier začetek gradnje
mise en, hors circuit (él) vključitev, izključitev (električnega toka)
mise en circulation izročitev v obtok; prodaja
mise en code (automobilisme) zastrtje luči, žarometov
mise hors de combat (sport) knockout
mise au concours razpis (tekmovanja, nagrad)
mise sous courant (él) vključitev v tok
mise au courant obvestitev, obveščanje
mise en culture obdelovanje zemlje
mise en demeure poziv (za plačilo), opomin
mise à l'eau splavitev (ladje)
mise aux enchères dražitev, dražba
mise en évidence poudarjanje, poudarek
mise en état de siège proglasitev obsednega stanja
mise en exécution izvršitev
mise en faillite proglasitev konkurza
mise en gage zastavitev
mise en garde svarilo, posvaritev
mise en feu vložek (v igro)
mise au jour odkritje (pri izkopavanju)
mise en liberté izpustitev na svobodo
mise hors la loi izobčenje
mise en magasin uskladiščenje
mise en marche, en mouvement sprožitev v pogon, v obratovanje
mise au mat matiranje (pri šahu)
mise au monde porod, rojstvo
mise à mort usmrtitev
mise en musique uglasbitev
mise au net prepisanje na čisto, čistopis
mise à nu razgaljenje
mise en œuvre izvedba
mise en ordre ureditev
mise au pas (politično) izenačenje; prilagoditev vladajočemu načinu mišljenja
mise en paiement (iz)plačilo
mise à pied (začasna) razrešitev službe, prepoved izvrševanja poklica, udejstvovanje ipd.
mise sur pied sklic, poziv
mise en plis vodna ondulacija (las)
mise au point (technique, photographie) naravnanje; figuré izgotovitev; popravek
mise hors de poursuite (juridique) ustavitev pregona
mise en pratique uporaba, privzem v prakso
mise à prix cenitev, določitev cene; začetna ponudba
mise à la retraite upokojitev
mise en scène uprizoritev, režija
mise en sécurité zaščitenje, zavarovanje
mise sous séquestre sekvestriranje; odreditev prisilne uprave
mise sociale (juridique) finančni doprinos družabnika
mise sous tutelle postavitev pod varuštvo
mise en valeur izkoriščanje; uveljavljanje
mise à la terre priključek na zemljo, ozemljitev
mise en vigueur uveljavljenje, nastop veljavnosti
être de mise spodobiti se, biti na mestu, v modi; (denar) biti v obtoku
ce n'est pas de mise to se ne reče, ne nosi; to se ne spodobi
cela exige une mise au point to je potrebno popravka
juger les gens à leur mise soditi ljudi po njihovi obleki

Mohorovičićeva nezveznost stalna zveza
geologija (območje v Zemljini notranjosti) ▸ Mohorovičić-határfelület, Mohorovičić-felület
Mohorovičićeva nezveznost, navadno imenovana tudi Moho, je mejno območje v notranjosti Zemlje med zemeljsko skorjo in plaščem. ▸ A Mohorovičić-határfelület, amelyet általában Mohónak neveznek, a határ a földkéreg és a földköpeny között.
Sopomenke: Mohorovičićeva diskontinuiteta, Moho

mòtičārskī -ā -ō: -a zemljoradnja obdelava zemlje z motiko

mōtus -ūs, m (movēre) gib(anje)

I. fizično gibanje, premikanje, tek: Q. idr., navium, remorum C., siderum C., Val. Max., oculorum, oris Cels., venarum Cels. utripanje, caudae Plin. miganje z repom, terrae Ci., Cu., Front. idr. potres, quo maximo motu terra tremit V., pedum melior motu V. gibkejših nog, hitrejši, deus motum dedit caelo Ci., (sc. lepus) nullos audet dare corpore motūs O. si ne upa premakniti se (treniti, ganiti se); occ.

1. umetni telesni gib, gibljaj, premik, telesna kretnja, zasuk, obrnitev, obrat: Q., motus palaestrici et histrionum gestus Ci., gestus ac motus corporis Ci., rusticus alter motus, concesso mollior alter erit O., decens H. lična (mična, ljubka, prikupna) hoja.

2. ples, poseb. pantomimski: Ambr., motus dare L., V. plesati, motus doceri Ionicos H. učiti se plesati.

3. kot voj. t.t. vojaški okret, zasuk, obrat, premik, manever: milites ad motus leviores N.; podobno: motus futuri V. (Enejev) odhod, dvig, odplutje; tako tudi: ipse sub Aurorae primos excedere motus Lucan. —

II. metaf.

1. duševni gib, duševno gibanje: animi incredibiles motus Ci. duševna gibčnost; occ.
a) delovanje duha, duševna sila, duševna dejavnost: animorum motus voluntarii Ci., motus animorum duplices sunt, alteri cogitationis, alteri adpetitus Ci., et animi et ingenii celeres quidam motus esse debent Ci. srce in razum morata svoje sile zlahka uporabiti, motu mentis et ratione uti Ci. umsko delovanje.
b) duševno razpoloženje, ganjenje, duševni pretres, duševna razvnetost, razdraženost, čustvo, emocija, afekt, razburjenje, čustveni vzgib, vzburjenost, vzdraženje, strast: Sen. ph., T., m. turbidus Ci., motus animi turbati, quos Graeci πάϑη nominant Ci., perturbationes, id est motus animi nimii, rationi non obtemperantes Ci., m. mentis meae Ci. nemir moje duše.
c) nagib, (na)gon, vzgib, pobuda, spodbuda, impulz: naturae Ci., divino concita motu O., sine motu animi et cogitatione Ci.
d) nagib, povod, motiv: consilii mei motūs Plin. iun.

2. politično gibanje: Catilinae motūs conatūsque Ci., se ad motus fortunae movere coepit C. plašč po vetru obračati = ravnati se po okoliščinah; occ.
a) politični dvig (v dobrem pomenu): Italiae magnificentissimus m. Ci.; (v slabem pomenu) vstaja, upor, nemir: populi Ci., Galliae, urbanus C., servilis L., domi motus orti L., civicus H., magnus et implacabilis T., hic tantus motus rerum Ci., T. tako burni časi.
b) menjava politične struje (usmeritve), državni preobrat, prevrat: in re publica non tantum motum impendere video, quantum … Ci. ep., rei publicae motum adferre Ci. državo omajati, concussi orbis motus T. prevrat zemlje, vesoljni prevrat, ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam affligerent Cu.

3. kot ret. t.t. „preobrat izraza“, besedni obrat, in sicer meton. = trop: reddam nunc, quam proximam esse dixeram partem de tropis, quos motus clarissimi nostrorum auctores vocant Q., nam plerique has tropos esse existimaverunt, quia, sive ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo, sive ex eo, quod vertant orationem, unde et motus dicuntur, fatendum erit esse utrumque eorum etiam in figuris Q.

4. kot vrtnarski t.t. „pogon“, kal, klica, mladika, poganjek: Celsus quoque et Atticus consentiunt tres esse motus in vite seu potius in omni surculo naturales, unum, quo germinet, alterum, quo confloreat, tertium, quo maturescat Col.

naročj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. der [Schoß] Schoss
figurativno naročje zemlje [Erdenschoß] Erdenschoss
figurativno naročje družine/cerkve der [Schoß] Schoss der Famile/Kirche
sedeti v naročju komu (jemandem) auf dem [Schoß] Schoss sitzen
figurativno pasti v naročje komu in den [Schoß] Schoss fallen
figurativno v Abrahamovem naročju tot, entschlafen

2. die Arme množina
nositi v naročju in den Armen tragen

3. (naročaj) der Armvoll