Franja

úpanje hope; hopefulness; expectation; expectancy; anticipation; (bright) prospect

goljufivo, varljivo úpanje false hope(s)
prazno úpanje vain hope
zadnje (skoraj neuresničljivo) úpanje forlorn hope, figurativno (zanesljivo) sheet anchor
brez úpanja hopeless, past (all) hope
poln úpanja full of hope, hopeful
niti trohice úpanja not a glimmer of hope, (pogovorno) not the ghost of a chance, not a dog's (ali an earthly) chance
Rt Dobrega Upanja the Cape of Good Hope
žarek úpanja a ray (ali a gleam) of hope
úpanje, da bo prišel there is (some) hope that he will come, it is hoped he will come, hopefully he will come
zanj ni več úpanja he is past hope
nobenega úpanja ni bilo, da bi on prišel there was no prospect of his coming
on je moje zadnje úpanje he is my last hope, he is my only remaining hope
dajati komu úpanje to hold out hope to someone
dajati mnogo úpanja to promise well, to be very promising
gojiti úpanje to cherish (ali to entertain) a (ali the) hope
imeti malo úpanja, da... to hope against hope that...
imam le slabo, šibko úpanje I have only a faint hope
nobenega úpanja več ne imeti to be out of hope, to have no hope left
imeti úpanje to stand a chance
nikoli ne izgubljaj úpanja! (= ne obupaj!) never say die!
opustiti vsako úpanje to abandon hope, to give up every hope
oklepati se úpanja to cling to hope (ali one's hopes)
preseči úpanja to exceed hopes
prevarati koga v úpanju to frustrate someone's hopes
razočarati koga v úpanju to disappoint someone, to frustrate someone
moje úpanje se ni uresničilo my hopes have not been realized
upati brez úpanja zmage to hope against hope
vdajati se úpanju, da... to allow oneself the hope of..., to hope for..., to be in hopes that...
komu vsako úpanje vzeti to deprive someone of all hope
vzeti komu úpanje to dampen someone's hopes
zbujati úpanje to give (ali to inspire) hope, to raise expectations, to provide grounds for hope
zbujati komu úpanje to raise hopes in someone
zbujati prazno úpanje to raise false hopes
živeti v úpanju za, za... to live in hopes of (kaj something)
malo úpanja je ostalo (ostaja) there is little hope left

úpanje espérance ženski spol , espoir moški spol , chance ženski spol

brez upanja sans espoir, désespéré, vain
poln upanja qui donne beaucoup d'espoir (ali de grandes espérances), qui promet beaucoup, plein d'espoir
varljivo upanje espoir trompeur, espérance trompeuse
zadnje upanje dernier espoir
dajati upanje faire espérer quelque chose à quelqu'un, donner l'espoir à quelqu'un (de ali que)
gojiti upanje caresser (ali nourrir, entretenir, former) des espérances (ali un espoir)
izgubiti upanje perdre (ali abandonner) l'espoir
staviti upanje v mettre son espoir (ali ses espérances) dans (ali en) quelque chose, quelqu'un
vzeti komu upanje enlever tout espoir à quelqu'un, ôter l'espérance à quelqu'un de
uničiti upanje détruire (ali briser, anéantir) l'espoir (ali les espérances) de quelqu'un
zbuditi upanje éveiller (ali faire naître) l'espoir
živeti v upanju, da vivre dans (ali avec) l'espoir que (ali de)

úpanje esperanza f

prazno (prevarano, varjivo) upanje esperanza vana (defraudada, engañosa)
(ne)utemeljeno upanje esperanza (in)fundada
zadnje upanje última esperanza
upanje za izboljšanje esperanza de mejoría
v upanju, da ... en la esperanza de que..., esperando que...
Rtič dobrega upanja el cabo de Buena Esperanza
delati si upanje concebir esperanzas
nobenega upanja si ne da(ja)ti no hacerse ilusiones
imeti upanje za uspeh tener esperanza de éxito
gojiti upanje abrigar (ali tener ali acariciar) la esperanza
izgubiti upanje perder la(s) esperanza(s)
opustiti vsako upanje abandonar (ali renunciar a) toda esperanza
staviti upanje v, na poner su(s) esperanza(s) en
vzeti komu upanje quitar a alg la esperanza, desilusionar a alg
zbuditi upanje despertar la esperanza
živeti od upanja, da ... vivir en la esperanza de que...
izpolniti upanja responder a las esperanzas; llenar (ali cumplir) las esperanzas
dajati upanje dar esperanza(s) (komu a alg)
vlivati upanje infundir esperanza
uničiti upanje destruir (ali frustrar ali echar por tierra) las esperanzas
vdajati se upanjem alentar esperanzas
preseči upanja superar las esperanzas
vdajati se praznemu upanju alimentarse (ali vivir) de esperanzas

uporab|a¹ ženski spol (-e …)

1. die Verwendung
način uporabe die Verwendungsweise
namen uporabe der Verwendungszweck
področje uporabe der Verwendungsbereich
možnost uporabe die Verwendungsmöglichkeit
možnosti uporabe množina Verwendungsmöglichkeiten množina, die Verwendungsbreite
ponovna uporaba die Wiederverwendung
za posebno uporabo zur besonderen Verwendung (z.b.V.)

2.
za enkratno uporabo Einmal-, Einweg-, Wegwerf-
(brisača das Einmalhandtuch, brizgalka die Einwegspritze, posoda das Wegwerfgeschirr, steklenica die Einwegflasche, Einmalflasche, Wegwerfflasche)
za večkratno uporabo Mehrweg-
(steklenica die Mehrwegflasche)

3. medicina die Anwendung
način uporabe Anwendungsweise
področje uporabe za zdravila: der Anwendungsbereich
za zunanjo uporabo zdravilo: äußerlich

4. (raba) der Gebrauch (osebna/zasebna Privatgebrauch, orožja Waffengebrauch, strelnega orožja [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch)
pravica do uporabe das Gebrauchsrecht
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
začetek uporabe tehnika die Ingebrauchnahme
biti v uporabi in Gebrauch sein
ne biti v uporabi außer Gebrauch sein
za uporabo für den Gebrauch
pripravljen za uporabo gebrauchsfertig
namenjenost za uporabo die Gebrauchsfunktion
navodila za uporabo stroja, naprave: die Gebrauchsvorschrift, Gebrauchsanweisung, Gebrauchsanleitung

5. besed: der Gebrauch, die Verwendungsweise

usóda (-e) f destino, sorte, fortuna; stella; knjiž. ventura; fato:
sprijazniti se z usodo rassegnarsi al destino
objokovati, preklinjati usodo rimpiangere la mala sorte, imprecare contro la mala sorte
izzivati usodo sfidare il destino
prepustiti koga usodi abbandonare qcn. alla sua sorte
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
nestalnost usode volubilità della fortuna
kolo človeške usode la ruota della fortuna
igra usode gioco della fortuna
dobra, zla usoda (sreča) buona, cattiva ventura; buona, cattiva (mala) sorte

ust|a¹ srednji spol množina der Mund
otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
dihanje skozi usta die Mundatmung
maska za usta der Mundschutz
dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
izpiranje ust das Mundspülen
kotiček ust der Mundwinkel
celična usta (citostom) Zellmund
sesalna usta Saugmund
(gobec) das Maul
|
umazana usta figurativno das Schandmaul
lačna usta množina hungrige Mäuler
ena usta količina: das Mundvoll
usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
zamašitev ust die Knebelung
stisnjenih ust verkniffen
našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
razvleči usta ein Froschmaul ziehen
zamašiti usta den Mund stopfen
z zatičem: knebeln
zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
iz ust aus dem Mund
figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
zadah iz ust der Mundgeruch
dati k ustom an die Lippen führen
nesti k ustom an den Mund setzen
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
pena na ustih figurativno der Geifer
s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
od ust do ust von Mund zu Mund
od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
figurativno iti od ust do ust die Runde machen
držati pred usti vorhalten
preko ust (oralno) oral
skozi usta medicina (peroralen) peroral
v usta in den Mund
figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
živeti: von der Hand in den Mund (leben)
figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
v ustih im Mund
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
okus v ustih der Nachgeschmack
raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
zamašek/zatič v ustih der Knebel
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
brati z ust von den Lippen lesen
zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
žvečiti s polnimi usti mampfen
sinhroniziran z usti film: lippensynchron

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

usvaja|ti (-m)

1. (asimilirati) assimilieren

2. (vzeti za svoje) sich (etwas) zu eigen machen, sich (etwas) aneignen

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

vajet¹ ženski spol (-i …) der Zügel, der Leitriemen; die Fahrleine
zategniti vajeti die Zügel anziehen
popustiti vajeti die Zügel lockern/die Zügel schleifen lassen (tudi figurativno)
spustiti z vajeti figurativno die Zügel schießen lassen
držati na vajetih figurativno zügeln
vzeti vajeti v roke die Zügel in die Hand nehmen
dati vajeti iz rok figurativno die Führung abgeben

vájet rienda f ; riendas f pl ; brida f

vzeti vajeti v roke tomar las riendas (tudi fig)
popustiti vajeti aflojar las riendas (tudi fig)
držati vajeti na kratko sujetar la rienda
imeti vajeti v rokah (fig) llevar (ali tener) las riendas
voditi za vajeti llevar de rienda

várstvo protection (pred from); guardianship; tutelage; custody; safeguard; shelter

pod várstvom noči under the cover of night
socialno várstvo social security, social welfare
sodno várstvo judicial protection
vzeti kaj v várstvo to take charge of something
vzel nas je v svoje várstvo he took us under his protection
vzeti v várstvo pred... to shield from...

várstvo protection ženski spol , sauvegarde ženski spol , garde ženski spol , défense ženski spol , préservation ženski spol ; tutelle ženski spol , curatelle ženski spol

v varstvu noči à la faveur de la nuit
gozdno varstvo protection des forêts
mladinsko varstvo protection de l'enfance et de l'adolescence en danger
varstvo narave protection de la nature (ali des sites, du paysage)
otroško varstvo protection de l'enfance
pravno varstvo protection juridique (ali des lois)
varstvo ptic protection des oiseaux
socialno varstvo protection (ali aide ženski spol, assistance ženski spol) sociale
društvo za varstvo živali société ženski spol protectrice des animaux
spomeniško varstvo protection (ali préservation) des monuments
varstvo proti zanašanju (avto) antidérapant moški spol
iskati varstvo chercher un abri, se mettre à couvert, se réfugier chez quelqu'un (ali auprès de quelqu'un)
vzeti koga v svoje varstvo prendre quelqu'un sous sa protection (ali sous sa sauvegarde, sous sa tutelle), protéger quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un

várstvo protección f (pred, proti contra) ; amparo m ; guardia f ; tutela f ; curatela f ; (spremstvo) salvaguardia f

v varstvu noči al amparo de la noche
otroško (mladinsko) varstvo protección de la infancia (de la juventud)
varstvo ptic protección de los pájaros
društvo za varstvo živali sociedad f protectora de animales
obalno varstvo defensa de las costas
pravno varstvo garantía f legal
socialno varstvo asistencia f social
gozdno (požarno) varstvo protección forestal (contra incendio)
iskati varstvo buscar refugio
iti pod varstvo ponerse bajo la protección (de alg)
vzeti v svoje varstvo tomar bajo su protección, proteger

veronál veronal; barbitone

vzeti tableto veronála to take a veronal tablet

veselj|e² [ê] srednji spol (-a …) do česa: die Lust, die Freude (do eksperimentiranja Experimentierfreude, do plesa Tanzlust, do potovanj Reiselust, do ustvarjanja Schaffensfreude, do življenja Daseinsfreude, Lebenslust, Lebensfreude)
pokvariti/vzeti vse veselj do (jemandem etwas) vermiesen, (jemandem etwas) verleiden

vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind

volj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Wille (lastna Eigenwille, ljudska Volkswille, skupna Gesamtwille, Gemeinwille, volivcev Wählerwille)
Božja volja die Schickung Gottes
poslednja volja pravo der letzte Wille, letzter Wille, die letztwillige Verfügung
svobodna volja die Willensfreiheit, freier Wille
šibka volja die Willensschwäche
… volje Willens-
(izjava die Willenserklärung, die Willensäußerung, izražanje die Willensäußerung, moč die Willenskraft, oblikovanje die Willensbildung, svoboda die Willensfreiheit)
rade volje bereitwillig
šibke volje willensschwach
jemati/vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
uveljavljati svojo voljo seinen Willen/Kopf durchsetzen
brez volje willenlos
biti brez lastne volje keinen eigenen Willen haben
neodvisen od volje unwillentlich
po volji nach dem Willen
biti po volji komu (jemandem) passen, (jemandem) nach der Nase sein
po lastni volji nach seinem Willen
po mili volji nach Belieben, nach Herzenswunsch, nach Herzenslust, nach Lust und Liebe
po lastni volji (prostovoljno) aus freien Stücken
gospodariti po mili volji schalten und walten
pri volji beim Willen, bereit, geneigt
pri najboljši volji beim besten Willen
biti pri volj za aufgelegt sein zu
proti svoji volji (neprostovoljno) wider Willen, gezwungenermaßen, gezwungenerweise
vdan v Božjo voljo gottergeben
z močno voljo willenstark
za božjo voljo! um Gotteswillen!

vôžnja (na biciklu, avtu ipd.) ride; drive; run

vôžnja brez postanka nonstop run
triurna vôžnja a three hours' drive (ali run, ride)
poskusna vôžnja trial run
samó pol ure vôžnje je do nas it is only a thirty-minute run to our place
vôžnja do X. stane en funt it is a pound ride to X.
vzeti koga na vôžnjo z avtom to take someone for a ride
biti kaznovan z globo zaradi prehitre vôžnja to be fined for speeding