Franja

akademij|a ženski spol (-e …) die Akademie (likovna Kunstakademie, Kunsthochschule, glasbena Musikakademie, Musikhochschule)
vojna akademija Militärakademie, vojna ali policijska: Führungsakademie
akademija znanosti in umetnosti Akademie der Wissenschaften und Künste
član akademije das Akademiemitglied
vestnik akademije die Akademieschrift
studirati: na akademiji an der Akademie

Alexander -drī, m (Ἀλέξανδρος) Aleksander, gr. moško ime. Posebno znani so:

1. Priamov sin Paris, ki so mu baje dali to ime kot častni priimek, ker je branil pred roparji (ἀλέξανδρος = „ki brani može“) in ščitil pastirje: Ci. idr.; kot naslov Enijeve igre: Varr.

2. ferski tiran od l. 370 do 357, umorila ga je žena Teba: Ci., N.

3. Aleksander I., mološki kralj v Epiru, brat Olimpiade, žene mak. kralja Filipa, matere Aleksandra Vel. Ko se je bojeval v Italiji, je bil l. 326 poražen pri Pandoziji, kjer je po izdaji Lukancev v reki Aherontu tudi umrl: L., Iust.

4. Aleksander III. (Magnus Veliki), sin mak. kralja Filipa II., roj. l. 356, umrl l. 323, mak. kralj od l. 336: Ci., N., L. idr., urbs Alexandri O. = Alexandria (Magna). Po Aleksandru Vel., ki jih je ustanovil, se je imenovalo več mest Alexandrīa, star. Alexandrēa -ae, f (Ἀλεξάνδρεια) Aleksandrija, Aleksandreja, poseb.:
a) Al. Trōas Trojanska Aleksandrija na trojanski obali: Ci., L., Plin.
b) Alexandria (Magna Velika Aleksandrija) v Egiptu ob izlivu najzahodnejšega Nilovega rokava, ustanovljena l. 332 (še zdaj Aleksandrija): Varr., Ci., C., N., H., Cu. idr.
c) Alexandria ad Caucasum Aleksandrija ob Kavkazu (med Adriano, Indijo in Baktrijo): Cu., Plin.
č) Aleksandrija v sirski Pieriji med Isom in Antiohijo: Plin.
d) Al. Ariōn (= Aleksandrija v deželi Arijev) Arijska Aleksandrija ob reki Ariju: Plin., Amm.
e) Aleksandrija v Arahoziji, imenovana tudi Alexandropolis (Plin.) Aleksandropol: Amm.
f) Aleksandrija ob stoku rek Acezina (Acesines) in Inda (Indus): Cu.
g) Al. ultima (Ἀλ. ἐσχάτη) Najskrajnejša Aleksandrija ob Jaksartu v Sogdijani, najskrajnejša mestna naselbina, ki jo je ustanovil Aleksander Vel.: Cu., Plin., Amm. Od tod adj. Alexandrēus 3 (Ἀλεξάνδρειος) aleksandrijski, aleksandrinski, iz (egipt.) Aleksandrije: Ci. ep. Alexandriānus 3 Aleksandrov: purpura, ficus Lamp. Alexandrīnus 3
a) Aleksandrov = Aleksandra Severa, rim. cesarja: basilica, opus Lamp., sagittarii Lamp. Aleksandru vdani.
b) aleksandrijski, α) = iz Trojske Aleksandrije: laurus Plin. β) = iz egipt. Aleksandrije: rex Ci. egipt. kralj (Ptolemaeus Auletes), testes Ci., legati Ci., L., bellum Ci. ep. Cezarjeva vojna v Egiptu po farzalski bitki, vita et licentia C. razuzdano življenje (kakršno je bilo v egipt. Aleksandriji običajno), pueri Petr. ali deliciae Q. aleksandrijski ali egipč. sužnji, torej črni sužnji, ki so služili rim. nečimrnosti, panis Plin., navis Sen. ph., Suet. ladja egipč. trgovskega brodovja, ki ga je ustanovil ces. Avgust, marmora Sen. ph., columbae, cucurbitae Col., sinapi Plin.; subst. Alexandrīnus -ī, m Aleksandrijec: Aug., nav. pl. Alexandrīnī -ōrum, m Aleksandrijci, preb. egipt. Aleksandrije: Ci., C. idr.

angleška revolucija stalna zveza
zgodovina (vrsta spopadov v 17. stoletju) ▸ angol forradalom
Sopomenke: angleška državljanska vojna

angloboer

la guerra angloboer angleško-burska vojna

Angola samostalnik
(država) ▸ Angola

appauvrir [-vrir] verbe transitif osiromašiti

s'appauvrir obubožati
la guerre a appauvri notre pays vojna je osiromašila našo deželo
la langue s'appauvrit jezik postaja siromašen

appōggio m (pl. -gi)

1. naslon, opora:
le stampelle gli servono d'appoggio bergle so mu za oporo
punto d'appoggio oporna točka
nave appoggio voj. matična vojna ladja

2. podpora, pomoč:
dare appoggio morale dati moralno podporo

3. zaščitnik, pokrovitelj:
avere appoggi autorevoli imeti vplivne zaščitnike na ministrstvu

4. alpin. opora

5. voj. topniška podpora (ob pehotnem napadu)

armata f armada; vojska:
corpo d'armata armadni korpus
armata di terra kopenska vojska
armata navale vojna mornarica
armata aerea vojno letalstvo
l'armata Brancaleone pren. z vseh vetrov zbrana druščina

armée [arme] féminin vojska; armada; figuré množica, truma

armée yougoslave jugoslovanska armada
armée de terre, de l'air, de mer kopna vojska, vojno letalstvo, vojna mornarica
l'armée d'occupation okupacijska, zasedbena vojska
armée permanente, régulière stalna, redna vojska
une armée de moustiques, de domestiques množica komarjev, služabnikov
corps masculin d'armée armadni zbor
armée active, de réserve aktivna, rezervna vojska
être dans l'armée biti v vojski, služiti vojsko
Armée du Salut Rešilna vojska (protestantska verska in filantropska zveza)

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

armour¹ ameriško armor [á:mə] samostalnik
oklep; grb; potapljaška obleka

to buckle one's armour obleči oklep
mornarica to case in armour oklopiti
suit of armour oklep, vojna oprema

art [ar] masculin umetnost; spretnost, veščina, umetelnost, izvedenost

les beaux arts lepe umetnosti
art appliqué uporabna umetnost
arts plastiques upodabljajoče umetnosti
art décoratif du décor intérieur dekorativna umetnost
art culinaire kuharska umetnost
arts décoratifs umetna obrt
arts ménagers izvedenost v uporabi gospodinjskih tehničnih pripomočkov, vešče gospodinjstvo
art militaire, populaire vojna, ljudska umetnost
le septième art filmska umetnost
école féminin des arts et métiers obrtna šola
film masculin d'art umetniški film
œuvre féminin, objet masculin d'art umetnina
il a l'art d'ennuyer tout le monde on ima dar, zna vse dolgočasiti

atomic [ətɔ́mik] pridevnik (atomically prislov)
atomski
figurativno neznaten

atomic bomb atomska bomba
Atomic Age atomska doba (od avg. 1945)
atomic energy atomska energija
atomic pile reaktor
atomic weight atomska teža
atomic warfare atomska vojna
atomic theory atomska teorija

atōmico agg.

1. atomski:
numero atomico atomsko število
bomba atomica atomska bomba
guerra atomica atomska vojna
era atomica atomska doba, era

2. pren. super, izreden:
bellezza atomica super lepotica

atomique [atɔmik] adjectif atomski

armes féminin pluriel atomiques atomsko orožje
bombe féminin, énergie féminin, guerre féminin, masse féminin, physique féminin, poids masculin atomique atomska bomba, energija, vojna, teža, fizika, teža
noyau masculin atomique atomsko jedro
pile féminin atomique atomski reaktor
puissance féminin atomique atomska (vele)sila

atomsk|i [ó] (-a, -o) atomar, nuklear, Atom- (doba das Atomzeitalter, fizika die Atomphysik, teorija die Atomtheorie, vojna der Atomkrieg, curek das Atombündel); Kern-, Kernkraft-, Nuklear-
atomska centrala tehnika, elektrika das Kernkraftwerk
atomski kristali Kernkristalle množina
atomska bomba vojska die Atombombe
eksplozija atomske bombe die Atombombenexplosion
atomska konica vojska der Atomsprengkopf
atomsko orožje vojska die Kernwaffe
brez atomskega orožja kernwaffenfrei
➞ → jedrski

atómski atomic

atómska bomba atomic (ali atom) bomb
napasti z atómsko bombo attack with atom-bomb
atómska doba (od avgusta 1945) Atomic Age
atómska energija (moč, fizika, struktura, valenca, teorija, teža, vojna) atomic energy (force, physics pl, structure, valency, theory, weight, warfare)
atómski reaktor (top) atomic reactor (cannon)
atómsko gorivo (jedro, raziskovanje, število, orožje) atomic fuel (nucleus, research, number, weapon)
atómski znak atomic symbol
atómska eksplozija atomic explosion
ki je na atómski (jedrski) pogon nuclear-powered

atómski atómico; nuclear

atomska bomba bomba f atómica
atomska energija energía f atómica (ali nuclear)
atomski model modelo m estructural del átomo
atomsko orožje arma f atómica (ali nuclear)
atomski pogon propulsión f nuclear
atomska teža peso m atómico
atomska vojna guerra f atómica

attrition [ətríšən] samostalnik
oguljenina, obraba; oslabitev, izčrpanost
figurativno obžalovanje, slaba vest

war of attrition vojna do popolne izčrpanosti sovražnika

bacíl bacillus, pl -li

sredstvo proti bacílom bacillicide
vojna z bacíli germ warfare, biological warfare (krajšava: B. W.)