Franja

natézati
I.
1. zatezati: - vrv
2. murčiti rastezanjem, istezanjem udova, udariti, metnuti na muke
II. natezati se
1. truditi se, upinjati se iz petnih žila
2. natezati se, voditi mučne rasprave

niedergehen^* spustiti se, spuščati se, iti dol/navzdol, voditi dol itd.; Beschimpfungen: usuti se; eine Lawine: sprožiti se; figurativ slabšati se, iti na slabše, iti navzdol

obvòditi òbvodīm voditi naokrog

odvòditi òdvodīm
1. voditi od: odvoditi od kuće
2. voditi v: odvoditi u goru
3. odvajati: odvoditi vodu

open³ [óupən]

1. prehodni glagol
odpreti (tudi ekonomija npr. račun)
začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli)
pravno pustiti odprto
navtika zagledati (skrit objekt)

2. neprehodni glagol
odpreti se
figurativno razkriti se (to komu)
odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno)
navtika prikazati se (kopno)

to open the ball začeti prepir, biti spredaj
to open bowels izprazniti čreva
to open the door to dati možnost za kaj
to open one's eyes začudeno pogledati
to open the eyes of s.o. odpreti komu oči
vojska to open fire začeti streljati
to open ground zaorati
to open one's heart to odpreti srce, odkriti svoja čustva
to open into (onto) odpirati se v (na)
not to open lips ne odpreti ust
to open one's mouth odpreti usta
to open o.s. to s.o. zaupati (razodeti) se komu

ozírati se -am se
1. obazirati se, obzirati se, osvrtati se: ozirati se proti mestu; proti nebu, za kom, skozi okno, na levo in desno; ozirati se na dejstva
2. pogledati: ozirati se za dekletom
3. tražiti: ozirati se za službo
4. voditi računa: veliko zahteva od otrok, ne ozira se na njihova leta; oziraje se = ozirajoč se
osvrćući se, vodeći računa

pāreō -ēre -uī -itūrus (prim. gr. πεπαρεῖν (po)kazati)

1. prikaz(ov)ati se, (po)kazati se, javiti (javljati) se, pojaviti (pojavljati) se, viden (očiten) biti: Q., Stat., ad portum paruit Hermogenes Mart., immolanti iocinera replicata paruerunt Suet.; metaf. (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, razode(va)ti se, očiten posta(ja)ti, jasen biti (poseb. z ACI): Suet., Icti., Asilas, cui pecudum fibrae, caeli cui sidera parent V. so znane; v klas. lat. le impers. kot jur. formula = očitno, razvidno, jasno, dokazano, dognano biti: Petr., Icti., a quo (sc. factum sit), paret Ci., si paret eam se et sua Veneris esse dixisse Ci.

2. occ. (= appārēre 2.) biti pomočnik, biti v službi rimskega oblastnika, biti na razpolago rimskemu oblastniku: magistratibus in provinciam euntibus Gell.

3. metaf. na povelje koga prikaz(ov)ati se = pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen biti komu, služiti komu, poslušati koga, ubogati koga (naspr. imperare); abs.: numquam ingenium idem ad res diversissimas, parendum atque imperandum, habilius fuit L., non parere N., Icti. nepokoren, neposlušen, neubogljiv biti; z dat.: Plin., imperio C., N., legibus Ci., ducibus L., parere et dicto audientem esse Ci., Caesari parent (sc. Larissaei) C. so podložni, virtuti omnia parent S., divina humanaque pulchris divitiis parent H., gestus animo cum voce paret simul Q.; tudi: equi parent lupatis V., parerent arva colono V.; pass. impers.: legato a centurionibus parebatur T. (v sl. act.), dicto paretur L., cum bene imperanti bene pareretur Sen. ph.; s splošnim acc.: quaedam (v nekaterih primerih) esse parendum Gell.; z in ali ad omnia v vsem: Sen. ph., Vell.; occ. ugoditi (ugajati), vda(ja)ti se, ravnati se po čem, živeti po čem, pustiti se voditi komu: irae plus quam utilitati communi p. N., naturae N., promissis O. izpolniti, auctoritati senatūs, cupiditatibus, necessitati, utilitati, terminis Ci., usuris, solutioni pozni Icti. plač(ev)ati. Od tod adj. pt. pr. pārēns -entis pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen, ubogljiv: parentiores exercitus Ci. ki se bolj drži strogega reda, bolj strahovana vojska, lucra petituras freta per parentia ventis ducunt instabiles sidera certa rates Tib.; subst. pārēntes -ium, m podložniki, podaniki: S., Vell., male parentes Sen. ph. nepokorni podložniki.

pasture² [pá:sčə]

1. prehodni glagol
pasti (živino), voditi živino na pašo, krmiti živino; uporabljati zemljo za pašnik

2. neprehodni glagol
pasti se

pečáti se -ám se
1. baviti se, zanimati se čime: pečati se s slikarstvom, z mladino, z mislijo
2. pačati se, miješati se (meš-), družiti se s kim: rada se peča z nizko druščino
3. imati spolne odnose: pečati se z ženskami
4. brinuti se, voditi računa: pečati se za gospodarstvo

pilotá -éz vt. voditi/upravljati (letalo), pilotirati

pilot(e)ar ladje voditi, pilotirati, krmariti, šofirati

pogájati se -am se
1. pregovarati, voditi pregovore, dogovarati se: pogajati se o miru, za mir, o ceni
2. pogajati se za (nižjo, višjo) ceno cjenkati se (cen-), pogađati se o cijeni, o ceni

porájtati -am (ispar. rajtati) nisko razg. interesirati se, interesovati se, mariti za koga, računati s kim, voditi računa o kom: kdo zate porajta; nikjer ga niso porajtali

poslòvati pòslujēm
1. delati, delovati: hajte, ljudi, da što poslujemo; to je način kako priroda posluje
2. voditi posle, kupčevati

potékati -am
1. proisticati, voditi podrijetlo, porijeklo, poreklo: on poteka iz kmečke družine
2. isticati, približavati se kraju: dopust mi že poteka
3. razvijati se: bolezen poteka normalno
4. odvijati se, vršiti se: volitve potekajo v redu

prae-cinō -ere -cinuī (prae in canere)

1. peti, igrati komu, pred kom, pri (ob) čem, za spremljavo ob čem, ob navzočnosti koga: Ter., Stat., praecinere sacrificiis ali sacris L., praelucente funali et praecinente tibicine a cena redire Aur., praecinente et praemoderante citharā gressibus (dat.) Gell., et deorum pulvinaribus et epulis magistratuum fides praecinunt Ci., praelucere funalia et praecinere sibi tibias iussit Fl.

2. occ.
a) napoved(ov)ati, prerokovati: magnum aliquid deos populo Romano praemonstrare et praecinere Ci., greges futura praecinunt Plin., responsa Plin., sideris cursum Plin., lucos (glasovi iz logov) praecinuisse fugam Tib., futura Lact.; z ACI: ostia in superstitionem ventura (sc. esse) praececinit per antiquissimum propheten Enoch Tert.
b) čarovno (čarobno, čarodejno) besedilo (čarovni izrek, čarovno formulo, čarovne besede) izrekati, čarati, bajati: ipseque ter circumlustrave sulphure puro, carmine cum magico praecinuisset anus Tib.
c) naprej peti, voditi petje: at enim ut in choris, cum dux [carmini] hymno praecinit Ap., ipse madens oculis … praecinerem gemitum Stat.

Opomba: Pf. praecinui: Tib., Tert.; praecini: Iul. Val.

prae-gubernō -āre (prae in gubernāre) naprej krmariti, naprej voditi: Sid.

preskrbováti -újem
1. opskrbljivati, snabdijevati, snabdevati: preskrbovati mesto s pitno vodo
2. zbrinjavati, voditi brigu o čemu: preskrbovati ljudem zaposlitev
3. dobavljati: preskrbovati menzi živila

promener [prɔmne] verbe transitif peljati, voditi na sprehod, voditi okrog

se promener sprehajati se (à bicyclette, en auto z biciklom, z avtom); figuré tavati
promener ses enfants peljati (svoje) otroke na sprehod
promener une statue dans une procession nositi kip v procesiji
promener ses yeux sur un objet ogledovati predmet od vseh strani
allez vous promener! pojdite k vragu!
envoyer promener quelqu'un (familier) poslati koga k vragu
envoyer promener son chapeau zagnati proč svoj klobuk
va chercher mes cigarettes, ça te proménera pojdi mi po cigarete, se boš (vsaj) malo sprehodil!
faire promener peljati na sprehod
envoyer tout promener (familier) biti vsega sit, naveličan, vsega se naveličati
mener promener son chien peljati psa na sprehod

prorukòvati -rùkujēm premanipulirati, določen čas voditi