Franja

Zadetki iskanja

  • exstō (extō) -āre -stātūrus (Plin., Icti.)

    1. (ven) moleti, moleti iz česa, gledati iz česa, štrleti: Col., tantummodo humeris ac summo pectore exstare C., humeris exstantem suscipit alter V., ninguit, … cervi vix cornibus exstant (namreč iz snega) V., ossa sub incurvis extabant arida lumbis O., extare supra profundum O., homines … paulum supra terram exstantes Gell.; pesn.: serpens longā trabe rectior extat O. stoji pokonci, se vzpenja, Phoebus extat O. stoji visoko na nebu. Od kod? z abl.: quantum exstant aquā H., tantum quod exstaret aquā L., navis extat aquis O.; s praep.: milites capite solo ex aqua exstant C., quo altius ab aqua exstaret L., extabat ferrum de pectore O., aedificia modice ab humo exstantia Plin.; pesn. z acc.: quantum egomet Nereidas exto Stat. presegam; occ. iz vode moleti: modo pectore, modo ore tenus exstantes T.

    2. pren.
    a) (po)kazati se, v oči biti: quo magis id, quod erit illuminatum, exstare atque eminere videatur Ci., licet haec nitere et aliquatenus extare videantur Q., vox et tua vocibus extet Val. Fl. preglašaj.
    b) α) viden biti, obstajati, ostati, bi(va)ti: Syrorum … nemo exstat, qui ibi sex menses vixerit Pl., exstant litterae, quaedam foedera exstant, scriptum exstat in iisdem litteris, cui heres non exstabit, tot senatus exstare consulta, ut exstaret testimonium Ci., dum populi Romani nomen exstabit Ci. dokler bo živelo, eius monimentum exstare voluerunt Ci., cuius sepulcrum usquam exstet Ci., video … neminem, … cuius non exstet in me summum meritum Ci., benignitatis memoriam volebat exstare N. da ostane, non exstat alius auctor L., cuius auctor non exstat Q.; brezos. ex(s)tat z ACI ali odvisnim vprašanjem = jasno (očitno, gotovo) je, vidi se: quem extet … eloquentem fuisse Ci., apparet atque extat, utrum simus earum (artium) rudes an didicerimus Ci. β) occ. še ohranjen biti, še bivati, še živeti: qui locus (est), in quo non extent huius … fortitudinis … inpressa vestigia? Ci., exstant epistulae Philippi ad Alexandrum Ci., quod eorum monimenta certa in litteris exstant Ci., si qui ex tanto exercitu reliqui milites extant Ci., Sarmenti domina exstat H., sepulcra exstant L., ritus ut a prisco traditus exstat avo Tib., cuius tres orationes extant Q. Adj. pt. pr. ex(s)tāns -antis (ven) moleč, štrleč: partes exstantiores Cael., exstantiores aures Ambr.
  • far2 [fa:] prislov
    daleč; zelo, znatno; davno

    as far as in l8th century že v osemnajstem stoletju
    to carry it (ali go) too far iti prek meje, preveč si upati, pretiravati
    far from it ravno nasprotno, niti malo ne
    far gone v nevarnosti, v visoki stopnji
    so far doslej
    to go far in life visoko se povzpeti
    as far as prav do; v koliko
    so far so good doslej je vse v redu
    in so far as v koliko
    far be it from me še na misel mi ne pride
    far and near povsod
    far and wide daleč po svetu
    far and away brez dvoma, vsekakor
    few and far between redkokdaj
    far into the night pozno v noč
    far up visoko zgoraj
  • ferula -ae, f (morda iz *fesola, prim. fes-tūca) trstiki podobna rastlina, koromač (visoko rastoča kobulnica s kolenčastim steblom, v katerem je stržen, gr. νάρϑηξ z enakimi pomeni), trstikova palica: Hyg., Plin., Silvanus florentis ferulas quassans V.; meton. šiba, prot, palica, trstika (s katero so tepli otroke in sužnje): Iuv., Isid., ferulae minaces Col., ferulae, sceptra paedagogorum Mart.; kot razmeroma najblažja kazen: feru-lā caedas meritum maiora verbera H., quadrupedem ferulā urguet eques O. jahaški bič, paličica; za oporo pri ovijanju zlomljenih udov: Cels., Col.; za čebele: Varr.
  • fetch1 [feč]

    1. prehodni glagol
    iti po kaj, poslati koga po kaj; prinesti; puščati (kri); izpeljati (zaključke); dobiti, doseči; veljati (from)
    izvleči

    2. neprehodni glagol
    prinašati (pes ustreljeno divjačino); obračati se; menjati se (veter); dospeti na cilj

    to fetch and carry opravljati drobna nepomembna dela; prinašati ustreljeno divjačino
    to fetch a blow udariti, prisoliti udarec
    to fetch a breath vdihniti
    to fetch a scream vzklikniti, krikniti
    to fetch one in the face udariti koga po licu
    to fetch a compass iti po ovinkih
    to fetch a leap skočiti
    to fetch port pripluti v pristanišče
    to fetch a sigh vzdihniti
    to fetch tears spraviti v jok
    to fetch a high price doseči visoko ceno
  • fly*2 [flai]

    1. neprehodni glagol
    leteti, kriliti; hiteti; bežati; planiti, zagnati se; napasti; razpočiti, razleteti se; vihrati; plapolati

    2. prehodni glagol
    streljati; izobesiti; voditi, pilotirati; spuščati; s sokolom loviti; splašiti (ptiča); preleteti

    to fly in the face of s.o. rogati, ustavljati se komu
    not a feather to fly with brez beliča
    to fly off the deep end (ali handle) razjeziti se, planiti
    to fly hawks iti na lov s sokoli
    to fly high (ali at high game) visoko letati, biti častihlepen
    to fly a kite spuščati zmaja; sleng preizkušati javno mnenje; sposoditi na menico brez kritja
    to let fly at figurativno napasti; streljati, sprožiti
    to let fly with one's fists s pestmi napasti
    to let money fly pognati, zapraviti denar
    to fly low biti skromen
    to fly the country zbežati iz dežele
    to fly in pieces razleteti se
    to fly into a passion (ali rage, temper) pobesneti
    to fly open na stežaj odpreti
    to fly out at s.o. napasti koga
    to fly the river loviti močvirnike
  • fráza phrase; idiom; idiomatic expression

    obrabljena fráza hackneyed (ali commonplace ali trite) phrase, cliché, truism
    lepa fráza a well-turned phrase
    posrečena fráza felicitous expression
    prazna fráza fine-sounding (ali empty) talk, mere words pl
    vse to so prazne fráze it is all hot air, pogovorno waffle
    uporabljati visoko doneče fráze to use fine-sounding phrases, to be a phrasemaker (ali phrasemonger, pogovorno waffler), humoristično to favour a sesquipedalian (ali Johnsonian) style, pogovorno to talk as if one has swallowed a dictionary
  • frecuencia ženski spol pogostnost; obilica, mnoštvo; frekvenca

    frecuencia del pulso hitrost pulza
    con frecuencia pogosto, često
    corriente de alta frecuencia visoko frekvenčni tok
  • fuerte močno, glasno, izdatno

    jugar fuerte visoko igrati
    llamar fuerte krepko (po)trkati
  • gavetta f voj. menažka, porcija:
    venire dalla gavetta pren. povzpeti se od navadnega vojaka do najvišjih činov; začeti z ničle in se visoko povzpeti
  • Gebirge, das, (-s, -)

    1. Geographie gorovje, gorstvo, pogorje; hohes/mittleres/niedriges Gebirge visoko/srednje/nizko gorovje

    2. Bergbau hribina; (Gebirgsdruck) hribinski pritisk
  • giocare, giuocare

    A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)

    1. igrati, igrati se:
    giocare a palla žogati se
    giocare a bocce balinati
    giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
    giocare alle carte kartati
    giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
    giocare con le parole pren. igrati se z besedami
    giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
    a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
    gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo

    2. igrati (na), staviti:
    giocare al totocalcio igrati športno napoved
    giocare forte visoko staviti

    3. šport igrati:
    giocare a tennis igrati tenis
    giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
    giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
    giocare alla destra igrati na desnem krilu

    4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
    il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi

    5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
    in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča

    B) v. tr.

    1. igrati (s čim, na kaj):
    giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
    giocare tutte le carte igrati na vse karte
    giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti

    2. staviti (pri igri):
    giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
    giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
    ci giocherei la camicia pren. glavo stavim

    3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
    con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
    si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino

    4. premikati:
    giocare il ginocchio premikati koleno

    5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
    ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo
  • glav|a1 ženski spol (-e …)

    1. del telesa: der Kopf, -kopf (človeška Menschenkopf, Janusova Januskopf, kačja Schlangenkopf, kodrasta Lockenkopf, Wuschelkopf, lisičja Fuchskopf, petelinja Hahnenkopf, ptičja Vogelkopf, plešasta Kahlkopf, svinjska Schweinskopf, telečja Kalbskopf; figurativno razgreta Feuerkopf, trda Dickkopf)
    agronomija in vrtnarstvo zeljnata glava der Kohlkopf, Krautkopf
    glava solate/cvetače ein Kopf Salat/Blumenkohl
    anatomija glava podlahtnice der Ellenbogenkopf

    2. privzdignjeno: das Haupt, -haupt (stara Greisenhaupt, levja Löwenhaupt, Meduzina Medusenhaupt, zmajeva Drachenhaupt)
    ponosno dvignjene glave mit stolz erhobenem Haupt

    3. (butica) der Schädel

    4. član, udeleženec: der Kopf (pet glav fünf Köpfe); živina v hlevu: das Stück (Vieh) (pet glav fünf Stück)

    5. (na čelu) das Haupt
    glava Cerkve das Haupt der Kirche
    kronana glava gekröntes Haupt
    glava družine das Oberhaupt der Familie
    (v vodstvu) der Kopf (firme der Firma, podjetja des Unternehnems, tolpe der Bande)

    6. (napis vrh prve strani) der Kopf, -kopf (firme Firmenkopf, die Firmenaufschrift, pisemska Briefkopf)
    |
    glave/glavi … Kopf-
    (črta glave [na roki] die Kopflinie, drža glave die Kopfhaltung, lovec na človeške glave der Kopfjäger, lov na človeške glave die Kopfjagd, oblika glave die Kopfform, obračalka glave anatomija der Kopfnicker, der Kopfhalter, der Kopfwender, obseg glave der Kopfumfang, polovica glave die Kopfhälfte, poškodba glave die Kopfverletzung, pranje glave die Kopfwäsche, skelet glave das Kopfskelett, zaščita glave der Kopfschutz, koža na glavi die Kopfhaut, rana na glavi die Kopfwunde, stoja na glavi der Kopfstand, gib z glavo die Kopfbewegung)
    prednji del glave das Vorderhaupt
    velik kot glava kopfgroß
    velik kot otroška glava kinderkopfgroß, kindskopfgroß
    glava:
    ne vem, kje se me glava drži ich weiß weder ein noch aus/ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
    od tega me boli glava das bereitet mir Kopfschmerzen
    glava pri glavi Kopf an Kopf (tudi figurativno)
    glave:
    dobre glave gelehrig
    ne beliti si glave sich kein Kopfzerbrechen machen (über)/(etwas) auf die leichte Schulter nehmen
    glavo:
    Glavo pokonci! Kopf hoch!
    beliti si glavo sich den Hirn zermartern über, rätseln über
    od skrbi: sich Sorgen machen über
    figurativno imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
    imeti rep in glavo figurativno Hand und Fuß haben
    imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben/einen Brummschädel haben
    imeti polno glavo den Kopf voll haben
    imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
    imeti težko glavo einen schweren/dicken Kopf haben
    imeti trdo glavo (tudi figurativno) einen harten Kopf/Schädel haben
    imeti vročo glavo (tudi figurativno) einen heißen Kopf haben
    izgubiti glavo figurativno den Kopf verlieren, (izgubiti življenje) dran glauben müssen
    odgrizniti glavo figurativno den Kopf abreißen
    ohraniti hladno glavo figurativno einen kühlen Kopf bewahren, auf dem Teppich bleiben
    oprati komu glavo (jemandem) den Kopf waschen (tudi figurativno), figurativno (jemanden) abputzen
    podpirati glavo sam sebi: das Kinn stützen
    potegniti glavo med rame den Kopf einziehen
    povešati glavo figurativno den Kopf hängen lassen
    razbijati si glavo sich den Kopf zerbrechen/sich Gedanken machen über (etwas)
    razbiti si glavo sich den Kopf/den Schädel einrennen
    rešiti (si) glavo figurativno mit dem Leben davonkommen
    skloniti glavo den Kopf neigen/senken
    tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken
    visoko nositi glavo figurativno den Kopf hoch tragen
    za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
    zmešati komu glavo (jemandem) den Kopf verdrehen
    glave množina:
    glave padajo Köpfe rollen
    stakniti glave die Köpfe zusammenstecken
    čez glavo: über den Kopf, figurativno bis über den Kopf
    potegniti čez glavo kos obleke: über den Kopf ziehen
    imeti vsega čez glavo die Nase voll haben, überdrüssig sein, zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
    zrasti komu čez glavo (jemandem) [zuviel] zu viel werden, (jemandem) über den Kopf wachsen
    do glave:
    od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
    iz glave:
    (na pamet) auswendig
    izbiti si kaj iz glave sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
    ne iti iz glave nicht aus dem Kopf wollen

    na glavo: auf den Kopf
    po stopnicah navzdol ipd.: kopfüber
    na glavo Kopf-
    (nagrada die Kopfprämie, das Kopfgeld, skok der Kopfsprung)
    dati na glavo pokrivalo: aufsetzen
    pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno) (padel je na glavo er ist auf den Kopf gefallen)
    postaviti se na glavo sich auf den Kopf stellen
    postaviti (vse) na glavo (alles) umkrempeln, umstoßen, pri iskanju: das Oberste zu unterst kehren
    vzeti kaj na svojo glavo figurativno (etwas) auf sein Gewissen nehmen
    zadeti žebelj na glavo figurativno den Nagel auf den Kopf treffen

    nad glavo über dem Kopf
    imeti streho nad glavo ein Dach über dem Kopf haben
    ne imeti strehe nad glavo kein Dach über dem Kopf haben, obdachlos sein
    izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
    zrušiti se nad glavo über dem Kopf zusammenbrechen

    na glavi: auf dem Kopf
    imeti na glavi pokrivalo: aufhaben
    s čelado/kapo na glavi behelmt/bemützt
    stati na glavi auf dem Kopf stehen, figurativno Kopf stehen
    imeti maslo na glavi figurativno Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
    od glave:
    od glave do pete von Scheitel bis zur Sohle
    po glavi:
    po glavi pro Kopf, pro Mann, pro Nase
    dohodek po glavi das Pro-Kopf-Einkommen
    po svoji glavi nach (seinem) Willen
    biti/iti po glavi nach dem Kopf gehen (ne more vse biti po tvoji glavi es kann nicht alles nach deinem Kopf gehen)
    hoditi po glavi misli: durch den Kopf gehen
    hoditi po glavi drug človek, otroci ipd.: auf der Nase herumtanzen
    dobiti jo po glavi eins über den Kopf bekommen, eins aufs Dach bekommen, figurativno eine kalte Dusche bekommen
    namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl
    skakati komu po glavi figurativno (jemandem) auf der Nase herumtanzen
    preko glave:
    bis über die Ohren
    odločati preko njegove/njene glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
    pri glavi:
    pri glavi beim Kopf, am Kopf
    glava pri glavi Kopf an Kopf
    v glavi:
    bučati v glavi dröhnen (buči mi v glavi mir dröhnt der Kopf)
    imeti rozine v glavi Rosinen im Kopf haben
    imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
    obdržati v glavi (zapomniti si) (etwas) im Kopf behalten
    v glavi se mi vrti ich bin schwindlig, alles dreht sich um mich
    v glavi mi šumi der Schädel brummt mir
    v glavo:
    v glavo in den Kopf, an den Kopf
    strel v glavo der [Kopfschuß] Kopfschuss
    kri udari človeku v glavo das Blut steigt einem in den Kopf, ins Gesicht, figurativno da geht einem der Hut hoch
    metati/vreči v glavo figurativno an den Kopf werfen
    poslati si kroglo v glavo (ustreliti se) sich eine Kugel durch den Kopf jagen
    to mi ne gre v glavo (ne morem razumeti) das geht mir nicht in den Kopf
    stopiti v glavo figurativno in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
    šiniti v glavo misel: durch den Kopf schießen
    vbijati/vbiti v glavo beibringen, [einbleuen] einbläuen, einhämmern
    vbiti si v glavo pri učenju: einbüffeln
    vbiti si kaj v glavo figurativno sich (etwas) in den Kopf setzen
    z glave:
    ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein aus der Krone fallen/dabei fällt dir kein Stein aus der Krone
    z glavo:
    z glavo mit dem Kopf
    z glavo naprej pasti, skočiti: mit dem Kopf voran, kopfüber
    strel z glavo šport der Kopfstoß, der Kopfball
    papir z glavo podjetja das Geschäftspapier, der Kopfbogen
    majati z glavo den Kopf schütteln
    plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf/Leben bezahlen
    zaletavati se z glavo ob zid figurativno sich den Schädel einrennen, mit dem Kopf gegen die Wand rennen
    z glavo skozi zid figurativno mit dem Kopf durch die Wand
    zmajevanje z glavo das Kopfschütteln
    za glavo:
    zadaj: hinter dem Kopf; für den Kopf; um den Kopf
    … za glavo Kopf-
    (naslonjalo der Kopfteil, die Kopflehne, die Kopfstütze, obveza der Kopfverband, podlaga die Kopfunterlage)
    za glavo (dolžino glave) um Kopflänge
    za glavo manjši einen Kopf kleiner/kürzer
    za glavo večji einen Kopf größer
    velik za glavo kopfgroß
    gre za glavo es geht um Kopf und Kragen/es geht an den Kragen
    prijeti se za glavo (tudi : figurativno) sich an den Kopf greifen
    skrajšati za glavo (obglaviti) einen Kopf kürzer machen
    za bistre glave Denksportaufgabe
  • gnezditi glagol
    1. (o živalih) ▸ fészkel
    ptica gnezdi ▸ madár fészkel
    Obrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.
    štorklja gnezdi ▸ gólya fészkel
    Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.
    orel gnezdi ▸ sas fészkel
    ponirek gnezdi ▸ vöcsök fészkel
    lastovka gnezdi ▸ fecske fészkel
    galeb gnezdi ▸ sirály fészkel
    čigra gnezdi ▸ csér fészkel
    čaplja gnezdi ▸ kócsag fészkel
    vodomec gnezdi ▸ jégmadár fészkel
    gnezditi v krošnji ▸ lombokban fészkel
    gnezditi v duplih ▸ odúban fészkel
    gnezditi v luknjah ▸ üregben fészkel
    Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.
    gnezditi v stenah ▸ falban fészkel
    gnezditi na otoku ▸ szigeten fészkel
    gnezditi na drevesu ▸ fán fészkel
    gnezditi v kolonijah ▸ kolóniákban fészkel
    gnezditi na območju česa ▸ valaminek a területén fészkel
    Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

    2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
    Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
    Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
    V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
    Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

    3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
    Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
    Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
    Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

    4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyaz
    gnezditi tabele ▸ táblázatot beágyaz
    Če znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
    Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
    Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.
  • gôri prislov above; aloft; (v hiši) upstairs

    visoko gôri high up
    tam gôri up there
    bolj gôri further up
    gôri omenjeni above mentioned, aforesaid, aforementioned, above-named
    kot je gôri rečeno as (stated) above
  • gorovj|e srednji spol (-a …) das Gebirge, -gebirge (grebensko Kammgebirge, kopasto Kuppengebirge, mejno Grenzgebirge, nagubano Faltengebirge, planotasto Plateaugebirge)
    visoko gorovje hohes Gebirge, das Hochgebirge
    srednje gorovje mittleres Gebirge, das Mittelgebirge
    nizko gorovje niedriges Gebirge
  • grado1 m

    1. stopnja:
    procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
    raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
    scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
    ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
    interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
    a grado a grado postopoma
    in sommo grado zelo, nadvse
    a grado a grado korak za korakom, postopoma

    2.
    grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

    3. funkcija, položaj, čin:
    i gradi militari vojaški čini
    essere promosso di grado napredovati

    4. mat. stopnja:
    equazione di primo grado enačba prve stopnje

    5. mat., geogr. stopinja:
    grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

    6.
    grado alcolico stopnja alkohola

    7. temperaturna stopinja:
    grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

    8. stanje, stan, položaj:
    conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
    essere in grado (di) biti zmožen, moči
  • gravis -e, adv. graviter (prim. gr. βαρύς, βάρος, βαρύνω)

    I. abs.

    1. težek, obremenjen, otovorjen, bremenat: onus H., onus armorum C., pondus aratri, silex, catenae O., navigia C., valvae CI., aestate grave esse aureum amiculum CI., aes gr. L. baker v šibikah, v palicah (kot polnotežen, en funt težek denar), argentum SEN. PH. samorodno, čisto, pera PH. graviora corpora LUCR.; (o osebi) težek = velik in močen: stat gravis Entellus V.; (o psu) težek = okoren, neroden, težkonog, neokreten: canis COL.; (o jedilih) težek = težko prebavljiv: cibus CI. cena PLIN. IUN. gravissima bubula CELS.; (o zemlji) (pesn.) težka = debela, mastna: tellus V. terra H.; pogosto o orožju: arma C., V., CU., SEN. PH., hasta O., tela CU., SEN. PH.; od tod enalaga: gr. agmen L. ali gr. miles T. težko oboroženo vojaštvo; pren.: lacertus O., insula O. težeč; ker so ceno prvotno odtehtavali na tehtnici, je gravis večkrat = velik (po številu), visok: graves pavonum greges VARR., gr. pretium S. FR., gr. fenus, gr. vectigalia SUET., od tod gr. supellex PLIN. IUN. dragoceno; adv. graviter = težko, hudo, močno, silno: graviter cadere O., gravius cadere ali accidere C., graviter ad terram pondere vasto concidit V. je lopnil na tla, hasta graviter pressa V., graviter se vulnerare CU., gravius erumpere T.

    2. metaf.
    a) tehten, važen, imeniten, pomenljiv, znamenit, veljaven, vpliven: epistula, testimonium, laudatio, auctoritas, tot res tam graves, illa gr. Sullae victoria, civitas CI., S. FR., L., gravem personam induxi CI. pomembno vlogo, gravi odio esse in aliquem CI. hudo sovražiti koga, graves inimicitias gessit M. Cato cum multis CI. hudo sovraštvo, quod apud omnes leve et infirmum est, id apud iudicem grave et sanctum esse ducetur CI., nec umquam fuit apud populum gravior oratio CI. in nikoli ni noben govor bolj vplival na narod, in omnibus causis gravioribus initio dicendi commoveri soleo vehementius CI., est hoc gravissimum argumentum CI., gravissimae cogitationes CI., de vobis illi gravissime iudicaverunt CI. o vas so imeli kaj visoke misli (= zelo visoko mnenje), vas so imeli zelo v čislih; o osebah: gr. auctor, orator, testis CI., vir S. FR., auctoritate graviores CI., tres gravissimi historici N.
    b) occ. α) o glasu zamolkel, debel: vox CI., Q., sonus CI., O., Q., fragor O., syllaba Q. nenaglašen, graviter sonare CI., V. β) resen, resnoben, strog, preudaren, možat, dosleden, značajen: adulescens, consul, homo, iudex CI., Aesopus H. resni (igralec) Ezop, vir VELL., animus natu gravior TER. po letih preudarnejši, gravior (Cato) in laudando CI., gravissimus civis, homo, vir CI., gravissimi domini CI.; enalaga: gr. aetas, sententia CI., supercilium PLIN. IUN.; cum senibus graviter, cum iuventute comiter vivere CI., liber graviter scriptus CI.; kot adv. včasih = živo, silovito: orationem graviter habere CI., graviter contionari SUET. γ) častitljiv, dostojen, dostojanstven, vznesen, vzvišen, veličasten, slovesen: numen CI., tum graves sumus, tum subtiles CI., gr. poëta CI., Aeschylus Q., caerimonia gravissima C.; poseb. o senatu: senatus O., ordo gravissimus CI., hoc orbis terrarum gravissimum consilium CI.; enalaga: grave senatus consultum CI. dostojen, genus epistularum ... grave CI., gr. genus dicendi, gr. oratio Q., carmen PR. = epska pesem, canere graviore plectro O. bolj vzvišeno peti; graviter utrumque agere, graviter tractare illum locum CI.

    II. pass.

    1. obtežen, obremenjen, obložen, napolnjen, poln, redko abs.: arbor O. sadovito (= polno sadja), corpus H. zaprto, (= zapečenost, zaprtost), oculi V. motne, comitatus CU. neokretno spremstvo; večinoma z abl.: agmen grave praedā L., graves hostilibus spoliis naves L., miles gravis armis CU., gravis aere manus V. ali colus lanā gravis V. polna, pharetrā spolioque leonis gravis O., cornum cuspide grave O. s težko ostjo, dextera iaculo gravis O., habenae graves auro O. strčeče (= štrleče, trde) od zlata, graves fructu vites Q., quasi gravis catenis PLIN. IUN. kakor da so ji verige pretežke; pren.: barba gravis nimbis, graves aspergine pennae O.

    2. occ. (o ženskah) noseča, nosna, samodruga, v drugem stanju; (o samicah) breja: sacerdos Marte gravis V., fit gravis zanosi, spočne; graves fetae V., equus ... gravis peditem adtulit alvo V. (o trojanskem konju), balaenae utero graves PLIN.; enalaga: uterus O., gravis maturo pondere venter O.

    3. metaf. obtežen s čim, poln česa: vino gravis (gr. οἰνοβαρής) opit, pijan, (bibendo) graves O. s težko glavo, graves somno epulisque L. ali mero somnoque O. ali crapulā CU. omamljeni od (zaradi) ..., mero ac vigiliis gr. CU. vinjen in oslabel (vinski in nevečen); occ.
    a) zaradi česa mlahav, onemogel, bolan: morbo gravis V. mlahav od bolezni, bolan in mlahav, gr. vulnere L., VELL. ali de vulnere VAL. FL. onemogel zaradi rane, gr. avido haustu CU.; tudi brez abl.: abit in somnum gravis LUCR.
    b) od starosti idr. sključen, upognjen, potrt: gr. aetate L. ali senectā O. ali senectute T., iam aetate et viribus erat gravior L., gravis iam aetate et corpore VELL., gr. annis V., H. zelo prileten, star, mator; tudi samo gravis: gravis Entellaum dictis castigat Acestes V.
    c) (le kot adv.) nerad, z ne(je)voljo: tulit graviter illud facinus turpissimum CI., id senatum gravissime laturum CI., aliquid graviter accipere CI., gravius aliquid tolerare T.; graviter audire TER. kaj hudega slišati (toda: gravius audire coepisse CELS. naglušen postati); z ACI: graviter tuli in eum me locum adduci CI., ferebat graviter illam sibi ab isto provinciam datam CI.; s quod: senatum graviter ferre, quod nihil facerem CI. EP.

    III. act.

    1. težeč, hud, nadležen, neprijeten, neznosen, nevaren, poguben: anni tempus CI., L., autumnus C., aestas V. zagatna sopara, poletna soparica, gestus H., pestilentiā gravis annus L., tempestas, sidus O. hudo, ictus O. ali alapa PH. hud(a), graviter ferire V. krepko, močno; pesn. acc. n. sg. grave (nam. adv.) silno, močno: grave vociferaris VAL. FL., grave risit, mugit STAT.; gravis v pomenu nezdrav: solet esse gravis cantantibus umbra V., graves aurae, Minturnae O., locus CELS., solum caelumque iuxta grave T.; o osebah: gravis ictu viator V. krepko je udrihnil po njej (kači), victor V. silni, grave Nereidum numen O. hudo se jezeče, accolae CU., gravis in rem publ. mater T. huda, pogubna; z dat.: alicui odiosus et gravis CI., libertati Graeciae gr. L., cogor ipse meis auribus esse gravis etiam eorum auribus, qui ... CU.; pren.: morbus, vulnus CI. huda, valetudo CI. slabo počutje, slabo zdravje, crimina gravissima CI. zelo obtežilne, hoc si tibi grave est N. neprijetno, gr. opus V. graves labores V. nadležna, gr. militia H., CU. nadležna, dolor, somnus, torpor O. ali sopor CU. težeč, -a -e, curae O. težeče, moreče, se non graviter habere CI. ne biti težko bolan (= lažje bolehati), gravius aegrotare CI. biti nevarneje bolan, graviter saucius L. hudo ranjen, graviter iacēre PLIN. IUN. hudo bolan ležati; z inf.: non mihi grave duxissem scribere ad te CI. EP., est in populum Rom. grave non posse uti sociis ... CI., grave esse videtur eum dicere in iudicio CI., est gravius spoliari fortunā quam non augeri dignitate CI.; z abl. sup.: hoc perquam grave est dictu CI., grave dictu est, sed dicendum tamen CI., haec gravia auditu L., conatu quam effectu gravius L.

    2. metaf.
    a) težek (za prenašati), hud, zèl, slab, žalosten, oster, trd, prek (= nujen, potreben): fatum CI., O., bellum CI., C., S., fortuna CI., C., vita CI., S., sententiae CI., victoriae nostrae graves adversarios paratos esse videbam CI., graves de te rumores secuti sunt CI., adfertur gravis huiusce mali nuntius Syracusas CI. tožna (= žalostna) vest, habemus senatus consultum in te, Catilina, vehemens et grave CI., gr. poena CI., C., S., graviora cruciamenta, graviora tormenta CI., gravissimo supplicio adfici CI., crudelitas gravior est superbiā CI., nihil gravius dicam CI. bolj rahlo (blago) povedano, vereor, ne gravioribus verbis utar CI., ut gravissimo verbo utar CI., gravissimis verbis reprehendere CI., ne quid gravius in fratrem statueret C. ne prehude (preostre) kazni, si quid ei a Caesare gravius accidisset C., gr. contumelia L., exemplum gr. H. ki živo uči, damnum, eventus O., exitus auspicio gravior O., nec mors mihi gravis O. zame ni težka, graviter angi aliqua re CI., gravius in aliquem consulere S., gravissime dolere C., irae graviter ultae V., de tribunis gravissime ... decernitur L.; kot subst. n. pl.: o passi graviora V. hujše nezgode, graviora minari O. ostrejše kazni, gravia perpessus EUTR.
    b) ki močno vpliva: α) na voh = močan, zoprn, nagnusen, smrdeč, smrdljiv: odor PLIN., odor iucunde (suaviter) gravis PLIN., odor caeni gr. V. zoprn duh, zoprna tohlina (= zatohlost), gr. chelydri V., gr. elleborus, hircus H., mullus iam gravis est PETR. POET. že smrdi, gr. sentina IUV., graviter spirantes hydri, graviter spirantis copia thymbrae V. tudi grave (nam. graviter) olens V. zoprno dišeč; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost). β) na okus = grenek, gorjup: absinthius VARR. AP. NON.
  • green1 [gri:n] pridevnik
    zelen; svež, mlad, nov; nezrel, neizkušen; bled
    figurativno nevoščljiv, ljubosumen

    botanika green agaric sivka
    green Christmas božič brez snega
    green duck okoli 9 tednov stara raca
    Green Isle Irska
    green hand novinec, zelenec
    green light zelena luč; figurativno prosta pot; uradna odobritev
    green leather nestrojeno usnje
    to live to the green old age doživeti visoko starost ob polnih močeh
    to have a green thumb (ali finger) biti spreten vrtnar
    green eye zavist, ljubosumnost
  • groß velik; großer Hunger huda lakota; große Pause glavni odmor; der große Teich velika luža (za Atlantski ocean); das große Ganze celota; das große Publikum (splošna) publika, (splošno) občinstvo; das große Los glavni dobitek; die Großen odrasli; im Großen na veliko, na debelo; im Großen und Ganzen na sploh, v glavnem; ich bin kein großer (Esser usw.) nisem posebno dober (jedec itd.); groß schreiben pisati z veliko začetnico; Adverb (na) veliko, dobro, zelo; groß los sein nekaj posebnega; groß wissen sploh kaj vedeti; groß denken von imeti visoko mnenje o; da geht es groß her tam je velika gostija
  • hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

    hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
    hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
    hacer el amor (a) dvoriti
    hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
    hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
    hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
    hacer calceta plesti
    hacer caso upoštevati, visoko ceniti
    hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
    hacer la comida pripraviti jed, kuhati
    hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
    hacer cuesta strm biti
    hacer difícil otežkočiti
    hacer economías varčevati, vasčno živeti
    hacer fácil olajšati
    hacer un favor (a) napraviti uslugo
    hacer fe overoviti, dokazati
    hacer gestos gestikulirati
    ¡me hace gracia! to je sijajno!
    hacer honor izkazati čast
    hacer el inventario napraviti inventuro
    hacer juego igrati; skupaj spadati
    hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
    hacerla zakriviti kaj
    hacersela a alg komu jo zagosti
    ¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
    hacer a un lado s poti spraviti
    hacer su negocio dobro odrezati
    hacer (las) paces mir skleniti
    hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
    hacer parte sporočiti, naznaniti
    hacer patente na dan prinesti
    hacer penitencia pokoro delati
    hacer el plato servirati jed
    hacer posible omogočiti
    hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
    hacer público razglasiti, objaviti
    hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
    hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
    hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
    hacer las uñas nohte (o)striči
    hacer las veces de alg koga nadomestovati
    hacer vela (od)jadrati
    no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
    yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
    9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
    no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
    ¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
    ¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
    hacer callar k molku pripraviti, utišati
    hacer saber obvestiti
    hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
    hacer ver dati razumeti, pokazati
    hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
    dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
    tener mucho que hacer imeti mnogo dela
    estarse haciendo nastajati
    donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
    hacer con prilegati se (k), ujemati se z
    hacer de aprendiz biti vajenec
    hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
    hacer de intérprete biti za tolmača
    hace calor toplo (vroče) je
    hace frío mraz (hladno) je
    hacer sol sonce sije
    hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
    hace 15 días pred 14 dnevi
    se me hace que zdi se mi, da
    por lo que hace al precio kar se tiče cene
    eso no le hace to ne igra nobene vloge
    hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
    hacerse afuera ven (proč) iti
    hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
    hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
    hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
    hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
    hacerse presente nastopiti, predstaviti se
    hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
    hacerse rico obogateti
    hacerse servir pustiti si streči
    hacerse el sordo gluhega se delati
    hacerse el tonto nevednega se delati
    hacerse viejo (po)starati se
    se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
    ya se hace tarde pozno že postaja
    ya se está haciendo de noche noči se že
    hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
    no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
    hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
    hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati